Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo odstopila s čela konzervativne stranke torijcev po četrtem glasovanju o njenem predlogu brexita v začetku junija, ne glede na izid. Spomnimo, da je britanski parlament o njenih predlogih brexita glasoval že trikrat in ga vselej prepričljivo zavrnil, prvič januarja s kar dvesto tridesetimi glasovi večine, kar je največji poraz vladnega predloga v zgodovini Združenega kraljestva. Pričakovati gre, da bo zavrnjen tudi četrti predlog, saj so današnja pogajanja z opozicijsko Laburistično stranko že propadla, Theresa May pa očitno vse bolj izgublja tudi podporo v lastni stranki.

Politično podporo, čeprav dvomljive vrednosti, pa bodo izgubile tudi nekatere stranke v več afriških državah. Facebook je v virtualni raciji izbrisal 265 osebnih računov, skupin, strani in dogodkov, povezanih z izraelsko družbo Archimedes Group. Kot navaja Facebook, naj bi šlo za “organizirano neavtentično vedenje”, s katerim so izraelski računi, s skupno 2,8 milijona sledilci, skušali vplivati na politično dogajanje predvsem v Nigeriji, Senegalu, Togu, Angoli in Tuniziji, delno pa tudi v Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Med drugim so se pretvarjali, da so lokalne novičarske agencije. Gre za nov poskus Facebooka, da bi zajezil poplavo tako imenovanih lažnih novic, namenjenih politični manipulaciji. A odstraniti 265 strani na platformi, ki je idealna za širjenje lažnih novic, je bržkone zgolj kaplja v morje.

Facebookovi poskusi omejevanja vmešavanja izraelskih firm v politiko afriških držav pa zagotovo ne bodo rešili političnih problemov, s katerimi se sooča večina izmed njih. V Burundiju se od  leta 2015 trajajoča politična kriza ponovno zaostruje, in sicer z odločitvijo vrhovnega sodišča, da v tujini živečim opozicijskim aktivistom zapleni premoženje. Brez imetja bo ostalo 32 politikov, novinarjev in političnih aktivistov, ki so skupaj s skoraj pol milijona prebivalcev v strahu pred maščevanjem po neuspelem uporu proti dolgoletnemu predsedniku Pierru Nkurunzizi leta 2015 pobegnili iz države. Od leta 2005 predsedujoči pripadnik etnične večine Hutijev si je sicer na lanskoletnem referendumu pridobil pravico, da lahko na čelu te afriške države legalno ostane vse do leta 2034.

Ob današnjem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji je tajvanski parlament s skoraj dvotretjinsko večino kot prva azijska država izglasoval legalizacijo porok istospolnih parov. Kljub nasprotovanju konservativne stranke Kuomintang bodo v enem tednu istospolnim parom zagotovljene vse pravice razen enakih pravic pri posvajanju otrok. Kljub razmeroma liberalni politični klimi pa večina Tajvancev pravici do istospolnih porok nasprotuje. Na referendumu lansko leto je velika večina izrekla podporo definiciji družine kot zveze med moškim in žensko. Aktivisti za pravice istospolnih so napovedali, da ne bodo spali na lovorikah te pomembne zmage, pač pa bodo nadaljevali z bojem za popolno izenačitev pravic.

Medtem ko v vzhodni Aziji istospolno usmerjeni dobivajo enake pravice, je slovensko zunanje ministrstvo danes v odprtem pismu pozvalo k odpravi kriminalizacije istospolne usmerjenosti. O učinkih, ki jih bo ta smela gesta imela v svetu, lahko le ugibamo, a da bi dejansko kakorkoli pripomogla k izboljšanju stanja, ni verjetno. Medtem ko politični vrh brez haska piše odprta pisma in se hvali s svojo progresivnostjo, pa še kar čakamo, da Slovenija istospolnim parom končno zagotovi enake pravice.

A istospolni niso edini, ki so jim v Sloveniji kršene pravice. Civilnodružbena iniciativa Info Kolpa je danes predstavila poročilo o izvajanju policijskih postopkov na schengenski meji, v katerem je predstavila dokaze, da slovenska policija sistematično krši pravico beguncev do azilnega postopka, jih protipravno in samovoljno vrača čez mejo na hrvaško stran ter se nad njimi brutalno fizično izživlja. Pred kratkim so bili razkriti tudi dokazi, da enako počne tudi hrvaška policija in begunce, pogosto po tem, ko jih oropa in pretepe, protipravno vrača v Bosno in Hercegovino. Praksa sistematičnega kršenja pravic naj bi se začela maja lani, ko je  generalni direktor policije Simon Velički v navodilu policistom naročil, naj begunce, ujete pri ilegalnem prečkanju meje, vračajo hrvaški policiji. Sodelavec Radia Študent in aktivist iniciative Info Kolpa Jošt Žagar je predstavil sporno stanje.

Izjava.



Več o tem sledi v Kultivatorju ob petih.

Kolpa pa ni edini problematični vodotok v Sloveniji. Po požaru v Kemisu na Vrhniki je Agencija za okolje Republike Slovenije Kemisu naložila sanacijo okoljske škode in izvajanje monitoringa kemijskega stanja potoka Tojnica in Ljubljanice, a je upravno sodišče ta nalog zavrnilo. Agencija za okolje mora tako o tem ponovno odločati, medtem ko Kemisu do nadaljnjega ni več treba opravljati monitoringa morebitnih posledic za okolje. Na odločitev sodišča naj bi se pritožili tako občina Vrhnika in najbližja soseda Kemisa kot tudi Kemis. Njegov direktor obljublja, da z monitoringom ne namerava prenehati.