Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo s pozivom za premirje v Gazi, ki so jo predlagale Združene države Amerike. Za resolucijo je glasovalo 14 držav, Rusija je bila vzdržana. Pred vložitvijo lastnega predloga so Združene države resolucije za premirje v Gazi trikrat blokirale. V prvi fazi njihova resolucija predvideva takojšnjo prekinitev ognja, izpustitev dela talcev v zameno za palestinske zapornike, umik izraelske vojske z naseljenih območij Gaze in vrnitev civilistov na vsa porušena območja enklave, od koder jih je izraelska vojska pregnala. Medtem naj bi okupatorji tovornjakom s humanitarno pomočjo dovolili vstop. V drugi fazi naj bi se Hamas in izraelska vlada dogovorila za izpust preostalih talcev, popoln umik izraelske vojske in trajno premirje. Pogojev stalnega premirja načrt ne opredeljuje, niti sankcij za neupoštevanje resolucije. Tretja faza vključuje večletni načrt obnove Gaze.

Iz palestinskega Hamasa so sporočili, da resolucijo sprejemajo v delu, ki govori o premirju, umiku izraelske vojske in izmenjavi talcev za zapornike. Ameriška vlada pa mora po njihovem zdaj zagotoviti, da okupatorji vojno nemudoma končajo. Da je na premirje pristal tudi Izrael, trdi ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield. Predlog, po katerem je nastala resolucija, je konec maja predstavil ameriški predsednik Joe Biden in dejal, da gre za izraelski predlog. Iz kabineta izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pa zdaj sporočajo, da je trditev o izraelskem pristanku na konec vojne pred dosegom vseh ciljev popolna laž. Netanjahu je že prej zatrdil, da je videl le dele predloga in da njegova vlada ne bo pristala na premirje, ki ne vključuje predaje Hamasa. Reut Šapir Ben Naftali, diplomatka Izraela, je na včerajšnji seji varnostnega sveta dejala, da se Izrael ne bo ukvarjal z brezpomenskimi in neskončnimi pogajanji.

Izraelska vojska je medtem izvedla več kopenskih in zračnih napadov po mestu Rafa. Že ponoči je vojska bombardirala stanovanjska naselja v mestu. Okupatorska vojska je ubila vsaj osem ljudi v raciji v stanovanju v mestu Gaza na severu enklave. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska napadla begunsko taborišče pri mestu Nablus in mesto Azun ter pri tem aretirala več Palestincev.

Izraelski parlament je v prvem branju podprl spremembe zakona o naborništvu, ki bi vojaško obveznost razširile na ultraortodoksne jude. Predlog je parlament poslal v obravnavo parlamentarnim odborom. Hkrati z razširitvijo vojaške obveznosti predlog s 26 na 21 let znižuje starost, po kateri bi bili ultraortodoksni judi oproščeni služenja vojaškega roka, kar zdaj omejuje število novih nabornikov. Študentje na posebnih teoloških šolah za judovsko religijo so obveznega služenja vojaškega roka oproščeni od leta 1977. Spremembe je nazadnje predlagal nekdanji podpredsednik vlade Beni Ganc leta 2022. Trenutnemu predlogu Ganc nasprotuje, ker po njegovem v tej obliki ne zagotavlja dovolj velikega števila rekrutov. Judovskonacionalistične stranke, ki so predlogu prej nasprotovale, so zdaj spremembe v parlamentu podprle.

Ameriško zunanje ministrstvo je ukinilo prepoved pošiljanja orožja ukrajinski Brigadi Azov. V izjavi, ki jo je ministrstvo poslalo časopisu Washington Post, so zapisali, da so v reviziji ugotovili, da ni dokazov, da bi brigada izvajala vojne zločine. Poleg možnosti uporabe ameriškega orožja ukinitev sankcij za borce Azova pomeni tudi možnost, da jih usposabljajo ameriški inštruktorji. Brigado Azov so kot paravojaški Bataljon Azov ustanovile neonacistične organizacije, med njimi Social-nacionalna skupščina in organizacija Patriot Ukrajine, aprila 2014, potem ko sta Doneška in Luganska republika razglasili neodvisnost. Novembra istega leta je bataljon postal brigada Nacionalne garde, ki spada v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Do vključitve v nacionalno gardo so bataljon financirali ukrajinski oligarhi, med njimi Igor Kolomojski, ki je finančno podprl tudi volilno kampanjo Volodimirja Zelenskega. Ukrajinska vlada trdi, da so ob vključitvi bataljona v nacionalno gardo preverili borce in neonaciste izključili. Poročilo agencije Združenih narodov za človekove pravice iz leta 2016 Brigado Azov obtožuje vojnih zločinov, kot so ropanje domov, ugrabljanje civilistov in mučenje ter posiljevanje zapornikov. O ugrabljanju in mučenju civilistov sta med drugim poročala tudi Amnesty international in OVSE.

Moldavska predsednica Maia Sandu je podpisala spremembo kazenskega zakonika, ki razširja definicijo veleizdaje. Sprememba, ki jo je parlament sprejel konec maja, s tem stopa v veljavo. Do zdaj je po moldavskem kazenskem zakoniku veleizdaja pomenila dejanja, ki neposredno škodujejo državi v vojnem stanju. Veleizdaja po razširjeni definiciji vključuje tudi pomoč tuji državi, tuji organizaciji ali nedefinirani »neustavni entiteti« pri sovražnih dejanjih proti državi, kar vključuje širjenje dezinformacij. Po spremembi je člen o veleizdaji aplikativen tudi v času miru. Poteza predsednice se uvršča v protirusko gonjo, ki jo vodi moldavska vlada. Med drugim je ustavno sodišče pred letom dni za neustavno spoznalo stranko oligarha Ilana Șora, češ da skuša Moldavijo destabilizirati in inštalirati prorusko vlado. A letos je stranki sodišče vseeno dovolilo kandidirati na predsedniških volitvah, ki bodo jeseni. Takrat bo po odločitvi moldavskega parlamenta tudi referendum o vstopu v Evropsko unijo.

Društvo novinarjev in Sindikat novinarjev Slovenije sta podprla pozive Radia Študent in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani pozvala, naj preneha s prepovedovanjem snemanja sej študentskega zbora. ŠOU snemanje prepoveduje celotno študijsko leto z izgovorom varovanja zasebnosti poslancev, kar je v nasprotju z njihovim statusom javne osebe in poslovnikom zbora, ki snemanje sej eksplicitno omogoča. Pred mesecem dni so seje začeli stražiti tudi varnostniki, ki identificirajo obiskovalce in jim pregledujejo nahrbtnike z namenom, da bi preprečili vnos snemalnih naprav. Govori Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije:  

Izjava

Katarina Bulatović iz društva novinarjev je dodala:

Izjava

Nekaj primerov omejevanja novinarskega poročanja je povzela novinarka Radia Študent Urška Janžič.

Izjava