Poslanska skupina Levice je na vlado naslovila pobudo, naj Republika Slovenija sproži postopke preverjanja tovora na ladji Borkum in prepreči morebitno tovorjenje orožja v Izrael s pomočjo slovenske logistične infrastrukture. Tovorna ladja bo v Luko Koper po podatkih portala VesselFinder predvidoma prispela ob štirih ponoči. Proti Kopru se je preusmerila prejšnji teden in v pristanišče Cartagena  ni vplula. Španski aktivisti so zaradi suma tovorjenja orožja, namenjenega Izraelu, od vlade Pedra Sáncheza namreč zahtevali pregled tovora. Španske oblasti sicer trdijo, da je orožje na ladji namenjeno na Češko. Po podatkih vira, ki je kontaktiral španske aktiviste, pa bi končna destinacija orožja lahko bilo pristanišče Ašdod v Izraelu. Levica v poslanski pobudi predlaga še, naj vlada uvede postopke preverjanja ladij, za katere obstaja sum, da prevažajo vojaško opremo v Izrael. Namen pobude strne poslanka Levice Nataša Sukič:

Izjava

Ob petih domači aktivisti v Kopru napovedujejo protest proti vplutju ladje Borkum. Več o tem, kaj je na ladji Borkum in drugih ladjah, na katere opozarjajo v Španiji, pa v OFFsajdu, prav tako ob petih. 

Senat Univerze v Ljubljani je na dopisni seji v odziv na zahteve študentov zasedbenikov sprejel štiri sklepe. Obsodil je vse kršitve mednarodnega prava na območju Izraela in okupiranih palestinskih ozemelj ter neupravičeno omejevanje protestov akademske skupnosti. Glede sodelovanja z izraelskimi ustanovami so senatorji odločili, da ga v obstoječih mednarodnih projektih znotraj programa Obzorje Evropa ne bodo prekinili. Kakor pravijo, je to v pristojnosti Evropske komisije. Ob prihodnjih prijavah mednarodnih projektov, pri katerih bi sodelovale izraelske ustanove, senat izjavlja, da bodo preverili, ali so projekti povezani z vojsko. Univerza v Ljubljani še sporoča, da bo še naprej nudila podporo palestinskim študentom, ki študirajo v Sloveniji, a odločitev o ustanovitvi štipendijskega sklada za pomoč palestinskim študentom prelaga na vlado.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo zdravniškega sindikata Fides glede ocene ustavnosti odloka o opravljanju zdravniške službe za časa stavke. Ustavno sodišče je zavrnitev obrazložilo s tem, da pobudnika, Fides in zdravnik iz UKC Ljubljana Milenko Stanković, ne izkazujeta pravnega interesa. Fides je za presojo ustavnosti zaprosil marca, saj po njihovem mnenju vlada z odlokom omejuje stavko do te mere, da je ta brez učinka. Odlok, ki ga je vlada sprejela konec februarja, širi obseg nujnih dejavnosti, ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke. Razširjen minimum storitev med drugim vključuje opravljanje storitev s stopnjo nujnosti zelo hitro, preglede, ki jih zahtevajo drugi organi, izdajanje zdravniških potrdil in storitve za ranljive skupine. Parlament je po vladnem predlogu aprila sprejel še spremembo zakona o zdravniški službi, ki kot nujne storitve v času stavke opredeljuje tiste, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Odlok od konca aprila tako več ne velja, saj je njegova vsebina vključena v zakon.

Veljati je začela novela zakona o prekrških, ki jo je državni zbor sprejel konec aprila. Novela v zakonodajo vpeljuje tri odločbe ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki določa, da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti na evropsko sodišče poleg vrhovnega državnega tožilca vloži tudi storilec prekrška. Sprememba poleg tega podaljšuje rok za pritožbo zoper pridržanje na dva dni po koncu pridržanja. 

Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je sporočil, da bo Italija še za šest mesecev podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. Novo podaljšanje bo uradno začelo veljati 19. junija. Slovenski minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je na to odzval z napovedjo podaljšanja nadzora na hrvaški in madžarski meji. Začasni nadzor na slovensko-italijanski meji Italija izvaja od konca oktobra. Piantedosi je v islamofobnem tonu takrat zatrdil, da so nadzor uvedli zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter nevarnosti, da bi se med migrante pomešali teroristi. Slovenski organi so že oktobra sledili italijanski odločitvi. Tudi tokrat pa je Poklukar pojasnil, da se razmere na Bližnjem vzhodu niso spremenile oziroma se še zaostrujejo. 

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce, znana kot UNRWA, je ustavila razdeljevanje hrane v mestu Rafa na jugu okupirane Gaze zaradi popolne prekinitve dobave prek mejnega prehoda Kerem Šalom, ki ga je zasedla izraelska vojska. Iz Svetovne zdravstvene organizacije so sporočili, da je izraelska vojska začela obleganje zadnjih dveh delujočih bolnišnic na severu Gaze. V teh dveh bolnišnicah je tako ujetih nekaj več kot 200 ljudi. Ponoči je izraelska vojska z droni in topništvom obstreljevala begunski taborišči Džabalija  in Nuseirat , naselje Tal al Hava v mestu Gaza in več naselij v mestu Rafa. 

Tajvanski parlament si je povečal pristojnosti pri nadzoru vlade. Parlamentarna reforma, ki jo uvajata opozicijska Kuomintang in Tajvanska ljudska stranka, poslancem omogoča ustanovitev preiskovalnih komisij in zasliševanje članov vlade. Poleg tega reforma kriminalizira prikrivanje informacij med preiskavo ali zaslišanjem kot nespoštovanje parlamenta ter za to predvideva denarno kazen do 10 tisoč evrov in zaporno kazen do treh let, pregon pa bi namesto državnega tožilca lahko sprožil parlament. Po trditvah predlagateljev je namen sprememb boj proti korupciji. Parlament je v drugi obravnavi sprejel večino členov predlagane reforme, vključno z opredelitvijo kaznivega dejanja nespoštovanja parlamenta v kazenskem zakoniku, glasovanje o preostalih členih pa bo predvidoma potekalo najkasneje v torek. Na januarskih predsedniških volitvah je zmagal Lai Ching-te iz Demokratske progresivne stranke, vendar vodi manjšinsko vlado, saj je njegova stranka izgubila večino na parlamentarnih volitvah. Sprejemanje členov reforme, ki ga niso mogli preprečiti, so poslanci predsednikove stranke zavlačevali z vlaganjem amandmajev, proti katerim so nato glasovali tudi sami. Na sejo so prišli s protestnimi transparenti in pred začetkom poskušali zasesti oder predsednika parlamenta Han Guoyuja iz Kuomintanga ter mu tako preprečiti, da bi začel sejo, vendar se jim ni uspelo preriniti mimo nacionalističnih poslancev, ki so se okrog odra postavili v živi ščit. Zunaj parlamenta je medtem proti reformi protestiralo okoli deset tisoč ljudi. Vodja poslanske skupine Demokratične progresivne stranke Ke Jianming je reformo označil za smrt demokracije in dejal, da »parlamenta ni zasedla nacionalistična stranka, ni ga zasedla ljudska stranka, zasedel ga je Xi Jinping«.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je odločil, da bo njegova stranka Zveza neodvisnih socialdemokratov sodelovala na lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini, predvidenih za šesti oktober. Dodik je marca napovedal bojkot volitev, potem ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt uvedel nova pravila o izvedbi volitev, ki vključujejo postavitev nadzornih kamer na voliščih, biometrično preverjanje identitete volilcev in štetje glasov s skeniranjem glasovnic. Takrat je Dodik napovedal še sprejetje posebnega volilnega zakona Republike Srbske in samostojno organizacijo volitev v entiteti, brez sodelovanja centralne volilne komisije. K bojkotu lokalnih volitev je pozval tudi opozicijske stranke, a se mu niso pridružile. Ob naznanitvi odločitve, da bo njegova stranka na volitvah vseeno sodelovala, je Dodik dejal, da to ne pomeni formalnega sprejemanja Schmidtovih pravil, ampak da zgolj ne želijo prepustiti volitev opoziciji, saj bi ta uničila entiteto.

OFF sta pripravila vajenka Brina in Matej. 

Vir fotografije: Kanshui0943, Wikimedia Commons