Zunanji minister Združenih držav Amerike Mike Pompeo je sporočil, da so ZDA spremenile svoje mnenje o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu. Od tega trenutka naprej jih Združene države Amerike več ne smatrajo za nezakonite naselbine. Vsebinsko to ne bo spremenilo veliko, saj se tudi pred tem ameriška vlada ni pretirano trudila uveljaviti pravice na ozemljih, ki jih je Izrael okupiral leta 1967, kljub temu da je leta 1978 podprla mednarodno obsodbo naselbin.

Spremenil pa se je tudi položaj Združenih držav preko Jordanije in Iraka v Iranu. Isti Mike Pompeo je sporočil, da bodo obnovili sankcije, ki zadevajo obrat za obogatitev goriva Fordov. Temu je botrovala ponovna bogatitev urana v Iranu. Sankcije so ZDA lani za obrat v Fordovu opustile, če verjamemo predsedniku Donaldu Trumpu, zato da bi si iransko gospodarstvo opomoglo in tako pomagalo Združenim državam v borbi proti šiitskemu vplivu v arabskih državah. Iran bo tako ponovno moral stopiti na pot opustitve bogatenja in predelave urana, obrat v Fordovu pa se bo postopoma preoblikoval v elektrarno. A Pompeo zagotavlja, da bodo sankcije prizanesle vsaj tujim podjetjem v Iranu, med njimi ruskemu Rosatomu, ki v Iranu gradi jedrsko elektrarno. 

Medtem ko se vlada Združenih držav Amerike ukvarja s politiko izven svojih meja, pa je Evropska unija v zadnjem trenutku pred iztekom roka dobila proračun za prihodnje leto. Čast in slava evropskim poslancem in vladnim uradnikom članic Evropske unije, da so se le dogovorili! Proračun bo znašal dobrih 153 milijard evrov, kar je za slabe 4 odstotke več kot letos. S povečanjem sredstev, namenjenih borbi proti podnebnim spremembam, so poslanci uslišali Gretine privržence. Po drugi strani pa bo proračun zadovoljil Štajerske in Kranjske varde ter ostale suvereniste v Evropski uniji. Povečal se bo namreč znesek, namenjen varovanju zunanjih mej. Navsezadnje bo EU proračun 2020 narisal nasmešek na obraze milenijcev, privrženih znanstveni fantastiki, saj bo nekaj denarja namenjenega tudi vzpostavitvi evropskega satelitskega centra po imenu Galileo. To bo zadnji proračun v tem sedemletnem obdobju, prihajajočo sedemletko pa bo zaznamoval predvsem Brexit - če ga bodo do takrat sploh izpeljali. 

V prestolnici ljubezni z velikim faličnim stolpom na sredini, preglavice ponovno povzroča spletna prenočitvena platforma Airbnb. Govorimo seveda o Parizu, kjer bodo leta 2024 potekale 33. Olimpijske igre moderne dobe. Najnovejši generalni pokrovitelj, ki se bo pod olimpijskimi obroči pridružil Coca-Coli in Visi je prav podjetje Airbnb. Temu odločno oporeka pariška županja Anne Hidalgo iz vrst socialistične stranke. V protestnem odprtem pismu predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasu Bachu je že zahtevala prekinitev sodelovanja, saj Airbnb ključno vpliva na rast cen nepremičnin in s tem bivanjskim razmeram v Parizu. Glavno francosko mesto trenutno toži Airbnb zaradi ponujanja prenočitev brez ustrezne registracije turistov in zahteva 12 in pol milijonov evrov odškodnine. A tu se - kot kaže - ne bo končalo, županja Hidalgo zagotavlja, da bo v primeru novega mandata razpisala referendum o prepovedi delovanja podjetja Airbnb v Parizu.

Prvi namestnik premierja Republike Srbije Ivica Dačić na svojem popotovanju okoli sveta uspešno nadaljuje pogajanja o statusu Kosova. Na turneji mu je doslej več afriških držav, nazadnje Gano, uspelo prepričati, da so umaknile priznanje samostojnemu Kosovu. Po mesecih težkega dela si ni mogel kaj, da ne bi obiskal še kralja Bahrajna Hamada bin Isa Al Kalife. Kot zahteva protokol, sta se pogovarjala o močnejših ekonomskih in političnih vezeh med državama. V luči vsesplošne digitalizacije Srbije sta se dogovorila, da bodo srbski državljani po novem lahko uporabljali e-vizo za potovanje v Bahrajn.

A vsi diplomatski uspehi Ivice Dačića na stran, spletni portal Novosti.rs odkriva, da se skozi Kosovo v Srbijo zelo inovativno preliva velikoalbanska ideja. V več prodajalnah so namreč odkrili bombonjere, ki jih proizvaja strašna in zloglasna tovarna čokolade Kamila. Ne le da na škatli piše: ˝Uvoženo iz Kosova˝, kar potrjuje obstoj samostojne države Kosovo, postavitev čokolatinov v škatli z veliko domišljije obenem spominja tudi na meje Velike Albanije. Ivica Dačić bo - kot vse kaže - moral v naslednjih mesecih opraviti diplomatsko misijo v srbskih lokalnih trgovinah.   

Bitka za izobrazbo v Zagrebu se zaostruje. Po 27-ih dnevih krožne stavke, v kateri je vsaka hrvaška šola izpustila 5 dni pouka, je država prenehala plačevati delovne ure učiteljev med stavko. Sindikat hrvaških učiteljev in Neodvisni sindikat zaposlenih v srednjih šolah hrvaške odgovarjata z začetkom splošne stavke po celotni državi. Vladna taktika postopnega povečevanja osnovne postavke javnim uslužbencem in s tem tudi sebi ni uspela. Stavkajoči delavci namreč zahtevajo povečanje koeficienta o zahtevnosti delovnega mesta, ki se nanaša zgolj na plače zaposlenih v izobraževanju. Jutri tako napovedujejo protest z naslovom ˝Potrobi za izobraževanje˝, s katerim bodo poskušali zmotiti vrh Evropske ljudske stranke, ki se bo odvijal v prostorih hrvaškega Sabora. Če to ne bo zadostovalo, bo 25. novembra v središču Zagreba velik učiteljski shod.

Severni del Osrednjeslovenske regije, ki že meji na Gorenjsko, ponovno pretresajo infrastrukturni škandali. Medtem ko se v Vodicah pripravljajo na nov protest za obvoznico, Mengšani, ki so obvoznico na podoben način že dobili, vlagajo tožbo proti županu in direktorju komunale. Župan Občine Mengeš Franc Jerič in direktor občinskega komunalnega podjetja Marko Fatur naj bi bila odgovorna za najprej zaprtja in kasneje porušitve povezovalnega vodovoda Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec. S tem so oškodovali premoženje in prekinili oskrbo občanov z neokrnjeno alpsko vodo, vse to v nasprotju s sklepi občinskega sveta. Pravno zgodbo, ki jo je spisala vodooskrbna afera, opiše pobudnik skupinske tožbe Tomaž Štebe.

Izjava