Srbskemu tenisaču Novaku Đokoviću je le tri dni pred začetkom Odprtega prvenstva Avstralije avstralski minister za priseljevanje Alex Hawke razveljavil vizum. S tem je izkoristil svoja ministrska pooblastila in odločitvi sodišča navkljub preklical vizum, saj je presodil, da je potencialna deportacija Đokovića v interesu države. Trenutno poteka usmeritveno zaslišanje pod vodstvom sodnika Anthonyja Kellyja, ki je v ponedeljek prvi odvzem vizuma razveljavil. Đoković se mora jutri zglasiti na zaslišanju, ki mu naj bi sledila deportacija. Pričakujemo lahko, da se bo tenisač na odločitev pritožil. Če ne bo uspešen, Đokoviću grozi tudi prepoved vstopa v Avstralijo za tri leta, ki pa je lahko predčasno preklicana.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je blokiralo uredbo administracije predsednika Joeja Bidna, ki zahtevala obvezno cepljenje ali testiranje za zaposlene v večjih privatnih podjetjih. Pravilo je zavrnilo šest republikanskih sodnikov, preostali trije demokratski sodniki pa predlogu niso nasprotovali. Večina vrhovnih sodnikov meni, da Bidnova administracja s predlogom presega svoja pooblastila. Odločitev so utemeljili s sklicevanjem na to, da bi predlagano pravilo posegalo v zasebna življenja milijonov ameriških državljanov do te mere, da bi bilo to neustavno. V sodbi je sodišče odobrilo podobne zahteve po obveznem cepljenju, kot ga denimo poznajo v vojski, oziroma izjemoma testiranju za delavce v zdravstvu.

Francoski učitelji so začeli stavkati proti vladnim ukrepom glede pandemije covida-19. Učitelji zahtevajo boljšo zaščito učencev in šolskega osebja pred virusom in izpostavljajo nekonsistentnost vladnih odlokov. Za stavkajoče učitelje je bila kaplja čez rob že tretja sprememba politike šolskega testiranja v manj kot dveh tednih. Francosko ministrstvo za izobraževanje pravi, da v stavki sodeluje slaba tretjina vseh učiteljev v javnih šolah, medtem ko učiteljski sindikat SE-UNSA trdi, da v stavki sodeluje skoraj 70 odstotkov učiteljev. Vlada stoji za zadnjimi odloki, češ da so spremembe pravil testiranja cena, ki jo je treba plačati za vzdrževanje pouka v šolah. Francija je ta teden zabeležila največ dnevnih okužb s koronavirusom od začetka pandemije. Dnevno povprečje v zadnjem tednu presega 3000 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je za petino več kot v Sloveniji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je malijsko prehodno vojaško vlado pozval k razgrnitvi časovnice predsedniških in parlamentarnih volitev. Dejal je, da sodeluje s predstavniki Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav in Afriško unijo, da bi ustvarili pogoje, ki bi vladi polkovnika Assimija Goite omogočali sprejeti razumno in sprejemljivo odločitev za pospešitev politične tranzicije v državi. Ta po Gutteresovih besedah traja že »dolgo časa«, malijska vlada pa jo želi še podaljšati, saj je Gospodarski skupnosti predlagala izvedbo volitev najprej čez šest mesecev in najpozneje čez pet let. V skladu z dano zavezo bi moralo glasovanje o novem predsedniku in sestavi parlamenta sicer potekati 27. februarja.

Mednarodne vojaške enote Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, zavezništva pod vodstvom Rusije, so začele umik iz Kazahstana. Približno 2500 vojakov iz bivših sovjetskih republik je prejšnji teden posredovalo v tej srednjeazijski državi, v kateri so prejšnji teden potekali najbolj množični protesti v zgodovini njene samostojnosti. V prestolnici Almati je bilo v spopadih ubitih nekaj več kot 160 demonstrantov, aretiranih pa je bilo več kot deset tisoč. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu in predsednik Vladimir Putin sta operacijo označila kot uspešno in naznanila, da bo umik vojaških enot zaključen do 19. januarja.

ECOWAS, kot se glasi kratica, pod katero poznamo Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav, je minuli konec tedna v ganski prestolnici Akra tudi formalno zavrnila predlog za zamik volitev, hkrati pa zaradi nespoštovanja dogovora uvedla sankcije, ki so nemudoma stopile v veljavo. Države članice ECOWASA so zaprle tako zračne kot kopenske meje z Malijem, suspendirale nenujne finančne transakcije in zamrznile premoženje v komercialnih in centralni banki organizacije. Uvedbo sankcij je v sredo sicer želel podpreti tudi Varnostni svet Združenih narodov, vendar sta Rusija in Kitajska z vetom blokirali zavzetje tega stališča.

Medtem je Južnoafriška razvojna skupnost, znana pod kratico SADC, na vrhu v malavijskem glavnem mestu Lilongwe podaljšala mandat vojaški misiji v Mozambiku. Skupne vojaške enote SADC in Ruande se v severni provinci te države, Cabu Delgadu, od lanskega julija borijo proti tamkajšnjim uporniškim in terorističnim organizacijam, zlasti islamistični milici al-Shabab. Predsednik republike Južne Afrike Cyril Ramaphosa, ki vodi odbor SADC za politiko, obrambo in varnostno sodelovanje, je podaljšanje mandata misije utemeljil z nekaterimi uspehi, ki jih je ta imela pri zagotavljanju varnosti v Mozambiku. Ta je v z nafto bogatem Cabu Delgadu močno skrhana od oktobra 2017, ko je mozambiški al-Shabab z oboroženim uporom izkoristil občutek odrinjenosti lokalnega prebivalstva in razvil razvejano mrežo celic po provinci.

Britanski princ Andrew, vojvoda Yorški, je po odločitvi kraljice Elizabete II. izgubil vse svoje plemiške in vojaške nazive. Princ Andrew je družabnik zloglasnega para Jeffreyja Epsteina in Ghislaine Maxwell, ki sta kot zvodnika skupaj organizirala tihotapljenje mladoletnih deklet. Ugled princa in posredno celotne kraljeve družine je bil v zadnjih mesecih načet zaradi obtožbe Virginie Giuffre, ki trdi, da jo je princ Andrew spolno zlorabljal, ko je bila stara 17 let. Prinčeva odvetniška ekipa je tožbo poskusila izpodbiti kot brezpredmetno, češ da je bil princ kakršnekoli odgovornosti oproščen v skladu s poravnavo med Giuffre in Epsteinom leta 2009, vendar je bila pri tem neuspešna. Buckinghamska palača je poleg odvzema nazivov še naznanila, da ga ne bo podpirala v sodnih postopkih, ki tečejo proti njemu. To pomeni, da se bo princ Andrew, ki obtožbo zanika, pred sodiščem primoran braniti kot navadni državljan.

Pet sindikalnih central je vložilo zahtevo za ustavno presojo dela desetega protikoronskega zakona, ki bi zvišal plače samo zdravnikom in zobozdravnikom. Predstavniki sindikatov v odpravi najvišjega plačnega razreda za to skupino, ki je predvidena v 48. členu desetega PKP-ja, vidijo »podtaknjenca«, ki ni povezan z intervencijskimi ukrepi. Odločitev za vložitev ustavne presoje pojasni predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Izjava

V vodstvih udeleženih sindikatov trdijo, da ne nasprotujejo dvigu plač za zdravnike in zobozdravnike, nasprotujejo pa neenaki obravnavi delavcev, ki jih zaposluje država.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Sebastjan in Fabjan.