Poljska je zavrnila sodbo Evropskega sodišča, ki ji je naložilo dnevno kazen v višini enega milijona evrov zaradi nespoštovanja prejšnje odločitve, da mora razveljaviti del svoje pravosodne reforme. Julija je sodišče odločilo, da je ustanovitev disciplinske komisije ustavnega sodišča v nasprotju z evropskim pravom. Poljsko je tožila Evropska komisija, ki je nato od sodišča zahtevala finančne sankcije za Poljsko. Pravosodni minister Zbigniew Ziobro je zatrdil, da Poljska ne bo plačala niti zlota in da se ne bo uklonila brezpravnim zahtevam Evropske unije. Poljsko ustavno sodišče je namreč odločilo, da ima domača ustava prednost pred evropskim pravom. Poljsko vlado zaradi zoperstavljanju Bruslju kritizira tudi domača opozicija, ki vladajočo stranko Zakon in pravičnost obtožuje zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Poljska je že več kot en mesec dolžna plačevati pol milijona dnevne kazni, ker noče zapreti rudnika premoga Turow v bližini meje s Češko.

Izrael je šest palestinskih nevladnih organizacij označil za teroristične. Obtožuje jih povezav z levičarsko palestinsko stranko Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je del Palestinske osvobodilne organizacije. S slednjo je Izrael sicer podpisal sporazum v Oslu, a je kljub temu še naprej označena za teroristično organizacijo. Gre za organizacijo za človekove pravice Al Haq, Zvezo palestinskih komitejev žensk, Zvezo kmetijskih delavskih komitejev, Center za raziskovanje in razvoj Bisan ter palestinsko izpostavo organizacije Defence for Children International. Izvršni direktor slednje, Alex Kamarotos.

Izjava

Kot pravi Kamarotos, se njihovo delo v Ramali sicer nadaljuje.  

Izjava

Etiopska vojska je ponovno z letali napadla prestolnico pokrajine Tigraj Mekele. Vladna stran trdi, da je napadla tovarno, ki jo je uporabljala Tigrajska osovobodilna fronta, glavna politična in vojaška sila Tigrajcev. Po poročanju bolnišnic naj bi bilo v napadih ubitih deset ljudi. Vojna v Tigraju je na začetku potekala predvsem s kopenskimi silami, odkar pa so tigrajske sile pregnale vladno vojsko iz te severne province, so vse pogostejši letalski napadi.

Kolumbijski pridelovalci koke so pristali na izpustitev skoraj 200 vojakov kolumbijske vojske, ki so jih zajeli na začetku tedna. Približno 600 kmetov, oboroženih z mačetami in drugim bolj ali manj špičastim poljedelskim orodjem, je zajelo četo kolumbijske vojske, ki se je namenila uničiti nasade koke na območju v bližini meje z Venezuelo. Kot so povedali na poveljstvu vojske, kmetov ne bodo dodatno preganjali in se zgodba končuje z dogovorom, da so vojaki izpuščeni. Kolumbijski predsednik Ivan Duque je povedal, da ceni profesionalnost vojakov, ki so se izognili spopadu. Eden od kmetov je v intervjuju za lokalno radijsko postajo povedal, da so vojake ugrabili v znak protesta, saj država ni izpolnila obljube, da jim bo pomagala pri zamenjavi gojenja koke z drugimi poljščinami. Prav tako na začetku tedna je kolumbijskim varnostnim silam sicer uspelo aretirati Daria Antonia Usuga [usUga], najbolj iskanega vodjo mamilarskega kartela Zalivski klan. V zadnjih letih se število obračunov med karteli v Kolumbiji povečuje. Potem ko je vlada sklenila premirje z uporniško skupino FARC, se je namreč vnel spopad za prevlado na območjih pridelave in tihotapljenja koke, ki jih je prej nadzoroval FARC.

Ostajamo čez lužo. Kubanski parlament je odobril paket zakonov, ki bodo razširili državljanske pravice Kubancev. Zakoni bodo predvsem povečali zaščito osumljenih kriminalnih dejanj. Obtoženi bodo sedaj vnaprej obveščeni o morebitnih novih obtožnicah, imeli pa bodo tudi pravico do odvetnika v 24 urah po aretaciji. Morda najpomembnejša sprememba je ukinitev nepriljubljenega člena kazenskega zakonika, ki je omogočal začasno priprtje potencialno nevarnih oseb. Zakoni bodo močno spremenili potek sodnih postopkov na Kubi in bodo začeli veljati z začetkom leta 2022.  

Črnogorski premier Zdravko Krivokapić je povedal, da razmišlja o ustanovitvi nove demokratsko-krščanske stranke. Krivokapić, ki je bil pred vstopom v politiko profesor strojništva, je na čelo črnogorske vlade prišel kot izbrani kandidat predvolilnega zavezništva Za prihodnost Črne gore, katerega največji del je Demokratska fronta, ki pa ji Krivokapić ne pripada. Krivokapić se prej ni želel strankarsko udejstvovati, sedaj pa je povedal, da bi nova stranka lahko presegla skrajnosti, ki vladajo na trenutno vročem črnogorskem političnem parketu. Premier sicer še vedno trdi, da se s strankami raje ne bi ukvarjal, saj meni, da njegov model vlade strokovnjakov deluje.

Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl novelo zakona o ustanovitvi občin, ki bi status meste občine omogočil tudi Krškemu. Isti privilegij je odbor sicer zavrnil Jesenicam in Brežicam. Pobudo je vložil poslanec SNS Dušan Šiško, za mestni status pa si močno prizadevajo tudi na sami občini Krško. Več o željah slovenskih občin, da postanejo mestne, v Kultivatorju ob petih.

Jub, najstarejšo slovensko tovarno barv, bo prevzela avstralska družba Dulux, ki je v lasti japonske multinacionalke Nippon Paint Holdings. Delničarji družbe so sprejeli ponudbo 5500 evrov za delnico, kar pomeni, da bo celoten prevzem znašal dobrih 191 milijonov evrov. Nekoliko višjo ponudbo je oddala nizozemska družba Akzo Nobel, a ta ni želela pristati na ohranitev blagovne znamke in trenutne proizvodnje ter razvoja v Dolu pri Ljubljani. Lastniki Juba so večinoma zdajšnji in nekdanji vodilni in zaposleni, ki podjetje obvladujejo prek družbe pooblaščenke. Jub je imel lani rekordne prihodke, več kot 115 milijonov evrov, in skoraj 11 milijonov evrov dobička. Slovenska industrija barv je tako zdaj v veliki meri v lastništvu japonskih družb. Pred petimi leti je približno dvakrat večji Helios kupila Kansai Paint.