Venezuelske oblasti so zavrnile vstop v državo petim poslancem Evropskega parlamenta, povabljenih s strani samooklicanega predsednika Juana Guaidoja. Ta je že obsodil odločitev dejanskih venezuelskih oblasti in dejal, da je za prepoved kriv, citiramo: "osamljen in vse bolj nerazumen režim." Konec citata. V nezaželeni delegaciji so bili španski poslanci Esteban Gonzalez Pons, Jose Ignacio Salafranca in Gabriel Mato Adrover, Esther de Lange iz Nizozemske in Portugalec Paulo Rangel. Vsi so člani konzervativne Evropske ljudske stranke.

Na vzhodu Sirije se odvijajo bojda še zadnji boji z Islamsko državo. “Mi se po zagotovljeni zmagi nad kalifatom umikamo," je na Twitterju zapisal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je, spomnimo, zmago nad kalifatom razglasil že 19. decembra lani. Evropske države je tudi pozval, naj sprejmejo več kot 800 evropskih borcev Islamske države, ki so jih zajele ameriške in kurdske sile. Poraja se tudi vprašanje, kaj storiti s še številčnejšimi družinami borcev. Francija je načeloma pripravljena odločati o usodi posameznikov na individualni osnovi, medtem ko Nemčija in Velika Britanija idejo vrnitve zavračata. Slednja je nekaterim med njimi že v letu 2017 preklicala državljanstvo. Britanski notranji minister Sajid Javid je za časnik Sunday Times zapisal, da, citiramo: "ne bo okleval pri tem, da Britancem, ki so se pridružili Islamski državi, prepreči vrnitev.”

Iz britanske Laburistične stranke je izstopilo sedem poslancev, vzrok za to pa naj bi bilo nestrinjanje s politiko vodje stranke Jeremyja Corbyna, ki mu očitajo zatiskanje oči pred antisemitizmom znotraj stranke in podpiranje brexita. Njihov izstop iz stranke je največji razhod med laburisti od leta 1981, ko je stranko zapustila tako imenovana ‘tolpa štirih’, ki je po izstopu ustanovila Socialno demokratsko stranko. Aktualna ‘tolpa sedmih’ vztraja, da ne načrtujejo ustanovitve nove politične stranke, temveč bodo v parlamentu delovali kot neodvisna skupina poslancev.

Na londonskem pokopališču so že drugič ta mesec onečastili grob nemškega filozofa Karla Marxa. Vandali so z grafitom Marxa označili za arhitekta genocida in mu z napisi očitali doktrino sovraštva. Upravniki pokopališča Highgate so na Twitterju vandalsko dejanje označili za, citiramo: "Nesmiselno. Neumno. Neuko. Karkoli si mislite o Marxovi zapuščini, to ni način, da izrazite stališče.”  

Poljski premier Mateusz Morawiecki je odpovedal udeležitev na vrhu Višegrajske skupine v Izraelu zaradi izjav tamkajšnjega premierja Benjamina Netanjahuja o tem, da so Poljaki sodelovali z Nemci pri holokavstu. V Netanjahujevi pisarni so zatrdili, da so izjavo narobe interpretirali in da je premier mislil samo posamezne Poljake, ki so sodelovali z nacisti, in ne celotnega poljskega naroda. Odnosi med Izraelom in Poljsko so se zaostrili že lani, ko so na Poljskem želeli uporabo fraz, kot so “Poljska taborišča smrti”, kaznovati z do tremi leti zapora. Po pritiskih vlade ZDA in Izraela so ta predlog opustili.

Kronski princ Saudove Arabije Mohamed bin Salman je v Pakistanu začel azijsko turnejo, v okviru katere bo obiskal še Indijo in Kitajsko. Na prvi postojanki v Islamabadu se je srečal s tamkajšnjim premierjem Imranom Kanom, gospodarska delegacija, ki spremlja najbolj vplivnega člana saudske kraljeve družine, pa je podpisala naložbe v vrednosti dvajsetih milijard evrov. Pakistanska vladna agencija, zadolžena za investicije, je kot največje naložbe izpostavila tiste v energetski sektor, in sicer v naftno rafinerijo in terminala tekočega plina, kot tudi v alternativne vire energije in rudarstvo.

Bin Salman se po Pakistanu odpravlja v Indijo, in to v času rastočih napetosti med državama. Po četrtkovem samomorilskem napadu v indijskem Kášmirju je danes prišlo do vnovičnih oboroženih spopadov upornikov s tamkajšnjimi varnostnimi silami. Indija je obtožila sosednji Pakistan, da pomaga upornikom, nenazadnje je odgovornost za četrtkov napad prevzela organizacija s sedežem v Pakistanu. Zunanje ministrstvo tovrstne obtožbe zavrača in je v odziv na trditve že odpoklicalo veleposlanika iz New Delhija. Kašmir je regija na skrajnem severozahodu indijske podceline, ki je od dekolonizacije in particije med večinsko muslimanskim Pakistanom in večinsko hindujsko Indijo redno prizorišče konfliktov med jedrskima silama.

Na geopolitični šahovnici južne Azije svoje poteze vlečejo tudi ZDA. Indijsko državno naftno podjetje je podpisalo prvi dolgoročnejši dogovor o dobavi nafte iz ZDA. Detajli dogovora niso znani, ko ta stopi v veljavo aprila, bo praviloma znižal odvisnost Indije od držav OPEC-a, ki ji zagotavljajo tri četrtine potreb po nafti.

Reprezentativna sindikata v Pošti Slovenije sta potrdila dogovor s poslovodstvom, ki naj bi predvidoma vključeval zaposlitev dodatnih dvesto zaposlenih in višje plačilo nadur. Podpis dogovora bo hkrati pomenil, da jutri najverjetneje ne bo načrtovane stavke poštarjev.

OFF je pripravila vajenka Brina