OFF novomeškega odseka
Izraelska vojska je v zračnem napadu na mesto Tripoli na severu Libanona ubila tri ljudi in jih ranila 13. Sionistična vojska je sporočila, da je v napadu ubila člana palestinskega gibanja Hamas, kar je gibanje zanikalo. Napad sledi obisku ameriškega diplomata Thomasa Barracka v Libanonu, na katerem se je z libanonskim predsednikom Džuzefom Aunom dogovarjal glede razorožitve antisionističnega gibanja Hezbolah. Vodja gibanja Naim Qassem je pred sestankom zatrdil, da se Hezbolah ne bo razorožil in se ne bo umaknil od spopada z Izraelom, dokler se sionistična tvorba ne umakne iz južnega Libanona. Novembra lani sta Izrael in Hezbolah sklenila premirje, ki je veljalo 60 dni. V okviru dogovora bi se morala izraelska vojska umakniti iz Libanona, a se je kljub podaljšanemu roku genocidna vojska le delno umaknila in ostala na petih točkah na libanonski strani meje.
Izraelska vojska nadaljuje tudi z napadi v Gazi. V zadnjih 24 urah je genocidna vojska v enklavi ubila vsaj 105 ljudi in jih ranila 530. Okoli 40 jih je vojska ubila v osrednjem in južnem delu enklave. Izraelski vojaki so na okupiranem Zahodnem bregu aretirali 14 Palestincev.
Kenijska Nacionalna komisija za človekove pravice je sporočila, da je policija na vsedržavnih protestih, imenovanih Saba Saba, ubila 31 ljudi, 107 jih je ranila in 532 aretirala. Protesti so potekali ob obletnici vstaje, s katero so protestniki zahtevali odstop takratnega predsednika Daniela Arapa Moija in ponovno uvedbo večstrankarskega sistema. Komisija je policijo obtožila sodelovanja z oboroženimi skupinami, do pretepov med policijo in protestniki pa je prišlo v prestolnici Nairobi in mestu na zahodu države Eldoret. Protest Saba saba je sicer potekal v času širšega protestniškega gibanja, ki ga je sprožila smrt do oblasti kritičnega blogerja Alberta Ojwanga, ki je prejšnji mesec umrl v priporu.
Tunizijsko sodišče je zaradi zarotništva proti varnosti države in oblikovanja organizacije, povezane s terorističnimi zločini, obsodilo 21 nekdanjih politikov in uradnikov. Med obsojenimi so vodja islamsko demokratske Renesančne stranke Rašid Ganuši, ki mu je sodišče naložilo 14-letno zaporno kazen, nekdanja vodja kabineta predsednika Kaisa Saieda Nadia Akača in nekdanji minister za zunanje zadeve Rafik Abdessalem. Akača in Abdessalema, ki oba živita v tujini, je sodišče obsodilo na 35 let zapora. Ganuši je do julija leta 2021 zasedal položaj predsednika državnega parlamenta, ko je predsednik Saied odstavil vlado in zamrznil delo parlamenta ter začel vladati z odloki. Marca naslednje leto je parlament razpustil in še istega leta sprejel novo ustavo. Saied si je oktobra na predsedniških volitvah zagotovil drugi zaporedni mandat.
Svet Evropske unije je petnajstim državam, med drugim Sloveniji, odobril uporabo nacionalne odstopne klavzule, ki v izrednih okoliščinah omogoča odstopanje od evropskih fiskalnih pravil za povečanje naložb v obrambo. Države bodo lahko v obdobju med 2025 in 2028 proračunske izdatke povečale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Nacionalna odstopna klavzula je del načrta Evropske unije za ponovno oborožitev, imenovanega ReArm Europe, ki obsega 800 milijard evrov za naložbe v obrambo in varnost. Več v OFFsajdu ob petih.
V Podgorici se je pred Vilo Gorica zbrala množica protestnikov, ki je nasprotovala podelitvi nagrade 13. julija, najvišjega državnega odlikovanja, pesniku Bećirju Vukoviću. Vuković zanika obstoj črnogorskega naroda in podpira četniško gibanje iz druge svetovne vojne. Pred vilo so se zbrali protestniki, ki so vzklikali »stop fašizmu« in »izdaja«, policija pa je na protestnikih uporabila solzivec. Odlikovanje je prejel tudi kitarist Miloš Karadaglić, ki je nagrado zavrnil.
Srbski študentje, ki so zasedli fakultete v Novem Sadu in Nišu, so sporočili, da bodo naslednjo fazo državljanske nepokorščine prestavili zaradi požarov na jugu države. Študentje niških fakultet so naznanili, da bodo prekinili vse blokade, dokler ne bodo požari pogašeni in da bodo zbirali sredstva za žrtve.
Srbska iniciativa Kreni-Promeni je namestnico vodje Enote za osebno in premoženjsko zaščito Tanjo Drobnjak obtožila, da je vodila skupino policistov, ki je napadla študentko beograjske pravne fakultete. Iniciativa zahteva, da pristojni organi odslovijo vse vpletene, da se razkrijejo njihova imena in da za svoja dejanja odgovarjajo. Na videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, skupina policistov med policijsko intervencijo zaradi prometne blokade napada študentko, da bi odklenila njen telefon.
Državni zbor je na tajnem glasovanju izvolil Veroniko Fikfak, Ano Stanič in Jureta Vidmarja za člane arbitražnega sodišča v Haagu. Ministrstvo za pravosodje je razpis objavilo februarja, nanj pa sta se poleg izvoljene trojice prijavila tudi dosedanja članica sodišča Verica Trstenjak in Matej Avbelj, ki nista prejela dovolj glasov. Četrto mesto na sodišču zaseda Miša Zgonec-Rožej, ki jo je državni zbor za sodnico drugič potrdil leta 2023. Vsem državam podpisnicam haaške konvencije pripadajo do štirje sedeži na arbitražnem sodišču.
Trenutno v državnem zboru poteka druga interpelacija ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Interpelacijo so vložili poslanci Nove Slovenije in Demokratov Anžeta Logarja. V interpelaciji Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije, neuspešen boj s kadrovskim primanjkljajem in sum prirejenosti javnega naročila helikopterjev za nujno medicinsko pomoč za določenega ponudnika. Ministrstvo za notranje zadeve je konec maja objavilo drugi razpis za dva helikopterja za nujno medicinsko pomoč, potem ko je na prvi razpis prispela zgolj ena ponudba. A je med pregledom ponudbe Leonarda ministrstvo ugotovilo, da finančno zavarovanje ne ustreza zahtevam naročnika. Minister Poklukar je vse očitke interpelacije zavrnil in zatrdil, da ne nosi ne politične ne objektivne odgovornosti za očitana dejanja. Poklukar je povedal, da interpelacija zanj pomeni, da je njegovo delo opaženo.
Upravno sodišče je odpravilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek južnega dela tretje razvojne osi. Načrtovani odsek povezuje novomeški vzhodni avtocestni priključek in priključek za tovarno Revoz pri Osredku ter je del okoli 17-kilometrske tretje razvojne osi med dolenjsko avtocesto in Belo krajino. Upravno sodišče je pritrdilo civilni iniciativi 3ROS-jug, ki gradnji nasprotuje, saj da je širitev štiripasovne tranzitne ceste skozi mestne ulice Novega mesta nezakonita, in je zadevo vrnilo v odločanje ministrstvu za naravne vire. Sodišče je tudi prepovedalo uporabo uredbe o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v postopku presoje vplivov na okolje, saj ta uredba ni skladna z ustavnimi in zakonskimi okviri. Civilna iniciativa 3ROS-jug je upravni spor sprožila leta 2021 in uspela. V ponovljenem postopku je DARS ponovno dobil gradbeno dovoljenje za odsek, zaradi česar je iniciativa mesec zatem ponovno vložila tožbo.
Dodaj komentar
Komentiraj