Brazilski vrhovni sodnik Edson Fachin je zapovedal protikorupcijsko preiskavo proti 108 osumljencem v primeru državnega naftnega podjetja Petrobras. Med njimi je tudi osem ministrov in vodja kabineta v vladi predsednika Michela Temerja ter večje število poslancev. Osumljenci, ki jih je v dogovoru z vrhovnim sodiščem imenovalo vodstvo gradbenega podjetja Odebrecht, naj bi sodelovali pri izsiljevanju podkupnin od podjetja v skupni višini skoraj milijarde evrov. V zameno naj bi podjetje pridobilo ugodne pogodbe z državnim Petrobrasom in manj zakonskih regulacij na področju gradbeništva.

V Zambiji so oblasti odvzele prostost voditelju opozicijske Združene stranke za nacionalni razvoj UPND, Hakaindu Hichilemi, domnevno zaradi obtožbe veleizdaje. Kazen za veleizdajo je najmanj 15 let zaporne kazni, lahko pa tudi usmrtitev. Hichilema že vse od avgusta lani oporeka tesnemu izidu predsedniških volitev v prid tekmecu predsednika države in vladajoče Patriotske fronte Edgarju Lunguju zaradi domnevne volilne prevare pri registraciji volilcev. Zambijsko ustavno sodišče o pravilnosti izvedbe volitev kljub peticiji s strani UPND ni hotelo presojati. Opazovalci volitev iz Evropskega parlamenta pa so opozarjali na nepravilnosti v obravnavanju volilcev v postopku registracije in na pristranskost medijev v prid predsedniku Lunguju.

Italijanska vlada je odobrila paket reform na področju javne porabe in boja proti izogibanju plačevanja davkov, ki naj bi zmanjšal proračunski primanjkljaj za približno 3,5 milijarde evrov. Odločitev vlade, da zmanjša primanjkljaj v višini 0,2 odstotka BDP, je sledila opozorilom Evropske komisije, ki je sredi januarja Italiji zagrozila s sankcijami, če do konca aprila na sprejme ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja na 1,8 odstotka BDP. Italijo sicer pesti javni dolg v višini 133 odstotkov BDP, njen predvideni javni primanjkljaj pa je 2,3 odstotka BDP, kar je precej pod evropsko mejo 3 odstotkov.  

Mednarodna organizacija za migracije je objavila poročilo, v katerem potrjuje obstoj in razsežnost trgovine v ljudmi v Libiji. Žrtve trgovine z ljudmi, ki med drugim vključuje suženjsko delo, spolno nasilje in odvzem prostosti, so večinoma migranti iz Nigerije, Senegala in Gambije. Trgovci z ljudmi naj bi tihotapcem za posameznega migranta plačali med 200 in 500 evri, v ujetništvu pa naj bi ljudi zadrževali več mesecev. Migranti naj bi po poročilu prisilno delali predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in prostituciji, velikokrat povsem brez plačila. S tem je Mednarodna organizacija za migracije potrdila trditve nevladnih organizacij, ki so na obstoj trgovanja z migranti opozarjale že vse od podpisa sporazuma EU z Libijo o preprečevanju dostopa migrantov do evropskih meja na Sredozemlju.

Konec marca je posebno poročilo, ki obravnava izkoriščanje migrantk in migrantskih otrok, izdal tudi UNICEF. Več o trgovini z ljudmi v Libiji pa v današnjem Offsajdu. Medtem pa v Ljubljani zapira vrata pisarna Visokega komisariata za begunce, domnevno zaradi spremenjenih okoliščin na migrantskem področju v Sloveniji.

Nemško Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uredbo, po kateri Urad za migrante kljub dublinski uredbi ne bo več vračal prosilcev za mednarodno zaščito na Madžarsko. Nemška vlada je kot razlog za prekinitev vračanja navedla slabe razmere in kršenje evropskega pravnega reda na Madžarskem, čeprav je v letošnjem letu tja že vrnila približno 300 migrantov. Vladna uredba je sledila pozivom Visokega komisariata za begunce v začetku tedna, naj se začasno zamrzne vračanje prosilcev za mednarodno zaščito iz držav članic EU na Madžarsko. Konec marca je namreč na Madžarskem začel veljati sporni zakon, po katerem so vsi prosilci za mednarodno zaščito ne glede na starost nameščeni v zabojnike ob meji do konca postopka ugotavljanja pravice do mednarodne zaščite.

Proti Ministrstvu za notranje zadeve nemške zvezne države Hessen pa je na upravnem sodišču v Giessnu vložilo tožbo 30 podpisnikov garantne pogodbe, po kateri so se zavezali podpirati družinske člane beguncev, dokler ti v Nemčiji tudi sami ne pridobijo statusa begunca. Podpisniki zavračajo predvsem zahteve s strani državnih zavodov za zaposlovanje, ki od njih zahtevajo povračilo izplačanih socialnih pomoči in nadomestil beguncem. Pri tem se podpisniki sklicujejo na garancije s strani državnega ministrstva, da bo njihova obveza do zvezne države prenehala, ko prosilec pridobi status begunca. Zvezno upravno sodišče pa je njihovo obveznost avgusta lani podaljšalo na tri leta ne glede na status prosilca. Vsota povračil za eno begunsko družino v povprečju dosega 30 tisoč evrov letno.

Z Ministrstva za javno upravo so sporočili, da vlada državnemu zboru ne namerava predlagati razrešitve črnomeljske županje Mojce Čemas Stjepanovič, ker ta domnevno ne spoštuje zakonodaje in odločbe upravnega sodišče. Predlog za razrešitev županje je vložila Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini. Upravno sodišče je nedavno odločilo, da je Čemas Stjepanovič ravnala nepravilno, ko je zavrnila predlog civilne iniciative za referendum proti sprejemnemu in registracijskemu centru za begunce, ki ga je država želela urediti na območju občine Črnomelj. O predlogu bi namreč moral odločati občinski svet, Čemas Stjepanovič pa je pobudo zavrnila zgolj s pisnim obvestilom. Ministrstvo svojo odločitev utemeljuje s tem, da upravno sodišče akta županje ni razveljavilo in občini ni naložilo ponovnega odločanja. Država je sicer že pred časom odstopila od predlaganega centra.

Znova se zapleta tudi v Slovenski filharmoniji. V skladu z novim ustanovnim aktom so potekale volitve predstavnikov zaposlenih v svet zavoda Slovenske filharmonije, kjer jim pripadata dva sedeža od šestih. Vendar pa je vodstvo filharmonije, predvsem direktor Damjan Damjanovič, izrazil dvome v veljavnost volitev. Zaplet glede načina glasovanja pojasni Marina Kopše, predsednica savkovnega odbora SF in ena imed novoizvoljenih predstavnic zaposlenih v svetu zavoda:

Izjava

Navodila o pravilnosti glasovanja naj bi vodstvu Ministrstvo za kulturo poslalo že konec marca, vendar naj bi vodstvo volilno komisijo o tolmačenju s strani ministrstva obvestilo šele malo pred koncem glasovanja. Damjanovič to trditev zavrača in zatrjuje, da je bila volilna komisija o napotkih ministrstva obveščena že teden dni pred volitvami, ministrstvo za opozarja na avtonomnost volilne komisije pri izvedbi volitev.

Off je pripravila Neja.