Premier Morrison ponovno odprtje utemeljuje z napovedjo obveščevalne službe, da se bo število beguncev, ki bodo prišli na otok, tudi zaradi včeraj sprejetega zakona o zdravstveni oskrbi beguncev povečalo. Včeraj je bila vladajoča, zgolj-v-imenu, Liberalna stranka namreč preglasovana pri zakonu o financiranju zdravniške oskrbe beguncev. Zakon, ki ga je predlagala opozicija, tako dovoljuje beguncem in azilantom, bivajočim na otokih Nauru in Manus, dostop do zdravniške oskrbe v Avstraliji pod pogojem, da jim pred potovanjem diagnozo postavita dva zdravnika. Sprejetje zakona predstavlja velik poraz za manjšinsko vlado, saj gre za prvi primer v 80 letih, ko je bila sprejeta zakonodaja, ki je ni podprla vladajoča stranka. Premier Morrison v predvolilnem duhu, pred majskimi parlamentarnimi volitvami opozicijo obtožuje slabljenja avstralskih meja in napoveduje nove ukrepe, namenjene zajezitvi števila beguncev.

V vzhodnem delu Mjanmara potekajo protesti etnične manjšine ljudstva Karen, ki pozivajo k uresničitvi mirovnega dogovora med etničnimi skupinami. Proteste je sprožila postavitev kipa generala Aunga Sana, očeta trenutne voditeljice Aung San Su Či, ki je leta 1947 dosegel dogovor z oboroženimi etničnimi manjšinami, za katerega predstvniki ljudstva trdijo, da ni bil nikoli uveljavljen. Protestniki za protest niso prejeli dovoljenja, policija pa je nad njimi uporabila solzivec, vodni top in slepe naboje. Potem ko je policija preklicala obtožnice proti protestnikom, so predstavniki ljudstva Karen obljubili prekinitev protestov za čas pogajanja med manjšino in predstavniki vlade.

Tajska volilna komisija ustavnemu sodišču predlaga, da ukine opozicijsko stranko Thai Raksa Chart, z utemeljitvijo, da nominacija princese kot kandidatke za premierko ogroža ustavno monarhijo. Komisija trdi, da je stranka z nominacijo princese Ubolratana za marčevske parlamentarne volitve kršila volilno zakonodajo. Komisija je prav tako diskvalificirala princesino kandidaturo. Uradne razlage niso podali, nedvomno pa so pomembno vlogo pri tej odločitvi igrale besede princesinega brata, kralja Maha Vajiralongkorna, ki je sestrina dejanja označil kot neustavna in neprimerna. Do princesine kandidature se kraljeva družina ni nikoli neposredno vpletala v volitve.

Spodnji dom ruskega parlamenta je odobril zakon, ki v imenu zaščite pred kibernetskimi napadi iz tujine dovoljuje izolacijo ruskega interneta. Zakon narekuje ustanovitev nacionalnega centra, ki bi nadzoroval internetni promet. Prav tako narekuje ruskim internetnim dobaviteljem, da namestijo sisteme za preprečitev kibernetskih napadov in usposobijo sistem, ki bi omogočil delovanje ruskega interneta v izolaciji. Nasprotniki predloga so v ugovorih opozarjali predvsem na visoke stroške takšne spremembe in dvomili v učinkovitost takšnega sistema proti kibernetskim napadom. Opozorili so tudi na podobnost tega zakona s kitajskim sistemom nadzora interneta, tako imenovanemu Velikemu kitajskemu protipožarnemu zidu. Vlada je kot glavni vzrok tega zakona navedla lani sprejeto ameriško strategijo za kibernetsko varnost, ki obljublja bolj agresiven ameriški odziv na morebitne kibernetske napade.

Evropska komisija je posodobila seznam držav, ki jih komisija zaradi šibke kontrole nad financiranje terorizma in pranjem denarja ocenjuje kot grožnjo Evropski uniji. Tako imenovani črni seznam držav, s katerimi morajo države članice pri trgovanju izvesti dodatna preverjanja legalnosti finančnih transakcij, sedaj vključuje 23 držav. Med štirimi novimi dodanimi državami je največ nasprotovanja vzbudila vključitev Saudove Arabije. Njenemu vpisu na seznam so nasprotovale Nemčija, Španija, Francija, Velika Britanija in Finska z ugovorom, da bo ta poteza škodovala njihovi prodaji orožja Saudovi Arabiji. Poleg Saudove Arabije je na črnem seznamu 23 držav tudi Panama, več držav-davčnih oaz Karibov in Pacifika, Irak, Iran, Sirija in Severna Koreja.

Evropska komisija, parlament in države članice so dosegli dogovor, ki povečuje pristojnost Komisije nad delovanjem plinskega toka, ki bo predvidoma naslednje leto dovažal ruski plin v Nemčijo preko Baltskega morja. Po novem dogovoru bo za Severni tok 2 veljala vsa energijska zakonodaja, tudi za cevi Severnega toka 2, ki so izven ozemlja Evropske unije. Po zakonodaji EU bodo tako vsi lastniki plinskih cevi držav članic in nečlanic morali omogočiti dostop svojim tekmecem. Dogovor daje Komisiji tudi več kontrole nad regulacijami tarif in področjem transparentnosti. Nemški medij ARD sicer citira vire iz pogajanj, ki trdijo, da kljub dogovoru Nemčija ohranja možnost lastne izključitve iz evropske plinske zakonodaje, Evropska komisija pa opozarja, da bo o izjemah odločala sama. Projekt sicer ima zbrana gradbena dovoljenja Nemčije, Finske in Švedske. 

O Šoltesovem pozivu, ki je bil izrečen neposredno v parlamentarni dvorani med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, sta se s poslancem, iz vrst Zelenih, pred nekaj minutami v prestolnici Alzacije pogovarjala novinarja Radia Študent Miha Turk in Pia Nikolič.

izjava