Vodje ruskih nasprotnikov režima predsednika Vladimirja Putina so se danes, namesto na ulicah, znašli na zatožnih klopeh okrajnih sodišč v Moskvi. Napovedani masovni protesti zoper rusko vlado in predvsem zoper predsednika republike so bili v ponedeljek zjutraj zatrti v kali. Lokalna policija je navsezgodaj zjutraj naredila obsežno racijo, v kateri je, z polno bojno opremo, pretresla domove voditeljev in organizatorjev napovedanih torkovih protestov v Moskvi. Pretekli petek je namreč predsednik Putin podpisal zakon, ki ob kršenju, organizatorju protivladnih protestov predpiše 25.000 evrov kazni. Ruske oblasti se trudijo zdesetkati napovedani „marš milijonov“, ki se ima zgoditi danes na ulicah ruske prestolnice. Kljub vsem poskusom oblasti se po besedah organizatorjev po ulicah ruskih mest vije več kot stotisočglava množica. V Moskvi naj bi jih bilo vsaj 22 tisoč, družbo pa jim dela 12 tisoč pripadnikov represivnih organov.

V Jemnu so vladne oborožene sile po okrepitvi ofenzive zgodaj zjutraj iz mesta Jaar, ki leži v južni provinci Abyan pregnale domnevne pripadnike fantomske mreže al Kajda. Z zadnjo operacijo naj bi jemenska vojska ponovno pridobila nadzor nad področji, ki so ga uporniki nadzorovali več kot leto dni. Pred srditimi spopadi v mestu Jaar, ki so za seboj zapustili 28 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva vojaka, so uporniki med drugim zavzeli tovarno streliva. Po pričevanju domačinov se je večina upornikov z vozili umaknila v smeri vzhoda proti mestu Shaqra, še eni domnevni trdnjavi al Kajde. Domačini še pravijo, da so med umikom uporniki delili letake z opravičili, da so mesto Jaar in njegove prebivalce potegnili v konflikt z jemensko vojsko in za vso nastalo škodo zaradi spopadov. Jemenska vojska je 12. maja letos začela z vseobsežnim napadom, katerega cilj je bil ponovno vzpostaviti nadzor nad mesti v provinci Abyan, ki naj bi zadnje leto padla v roke al Kajde, vključno s prestolnico province Zinjibar. Uporniki so prevzeli nadzor nad področji južnega Jemna med lanskim uporom in vstajo proti takratnemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki ga je po volitvah ali farsi z enim predsedniškim kandidatom zamenjal dotedanji dolgoletni podpredsednik Abd Rabu Mansur Hadi. Nestrinjanje in negodovanje ljudi ob nič kaj demokratičnih političnih zamenjavah, pa je naj enostavneje utišati z razlago, da za vsem stoji nevidna in zloglasna al Kajda.  

Sirske sile naj bi po besedah predstavnikov Združenih narodov zlorabljale otroke. Sodeč po njihovem poročilu jih pobijajo in uporabljajo kot živi ščit med napadi na upornike. V poročilu med drugim navajajo, da so vladne sile pred napadom na vas v provinci Idlib 9. marca letos med prevozom vojakov z avtobusi na bojišče mlajše dečke namestili ob okna na avtobusih ter jih tako uporabili kot živi ščit. Po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic je v 15 mesecih nemirov umrlo okoli 1200 otrok.

Današnji dan, torej 12. 6., je mednarodni dan boja proti otroškemu delu. Letošnji slogan je, naj otroci ne delajo več, v resnici pa ti najmlajši prebivalci našega planeta delajo vsak dan več. Po padcu števila mladostnikov, ki delajo, se le-to po letu 2010 dviguje. Vse več otrok po svetu je namesto v osnovne šole prisiljeno iti v lokalne tovarne. Trenutno po ocenah na svetu dela 215 milijonov otrok, realnejša številka pa se giblje okoli 500 milijonov. Za pojasnila smo poklicali Benjamina Smitha iz specializirane mednarodne delavne organizacije pri Združenih narodih.

Izjavi lahko prisluhnete v zvočnem posnetku.

Smith dodaja, da je delo otrok nekako na isti ravni, v razvitejših predelih Afrike in Azije le-to pada, medtem ko se v manj razvitih delih dviguje. Kakšna pa je vloga multinacionalk pri izkoriščanju otrok?

Izjavi lahko prisluhnete v zvočnem posnetku.

Da človeška neumnost in pohlep ne poznata meja smo priče sleherni dan. V Aziji, kjer so tigra, največjo divjo zver med mačkami, že skoraj iztrebili, se sedaj vse bolj ozirajo na že tako iz vseh strani izropan in opustošen afriški kontinent. Tigri so že dlje časa na robu izumrtja, njihov obstanek pa bi bil brez posameznih entuziastov pod velikim vprašajem. V Aziji namreč še vedno ogromno ljudi verjame, da lahko kosti velikih mačk ozdravijo številne bolezni. To prepričanje pa je poleg trofejne vrednosti v veliki meri botrovalo, da je teh plemenitih živali na planetu le še za vzorec. Vedno manjša populacija tigrov pa je lov iz azijske celine preusmerila na afriške leve, kralje afriških savan. Okoljevarstveniki že sedaj opozarjajo, da bo apetit po levjih kosteh pomenil njihovo izumrtje ali pa vsaj njihovo okrnjenost v divjini in da se bo leve pobijalo na enak način kot so to počeli z ogroženimi nosorogi. Poleg tega iz južne Afrike že prihajajo informacije, da naj bi se jih v ta namen že tudi gojilo.

Venezuelski predsednik Hugo Chavez je dal nasprotnikom vedeti, da je kljub raku še vedno tu. Napovedal je, da se bo navkljub slabemu zdravju oktobra potegoval še za tretji predsedniški mandat. V več kot dve uri trajajočem govoru je svojim privržencem obljubil, da bo porazil opozicijo, ki jo je obtožil, da širi lažne govorice, češ, da je tik pred smrtjo. Karizmatični Chavez je v govoru med drugim dejal, da bodo volitve bitka za naftno bogastvo. Venezuela je namreč peta največja proizvajalka surove nafte, s katero ji letno v državni proračun prikaplja do 60 milijard dolarjev. Chavezova vlada je v preteklosti, podobno kot argentinska nedavno,  nacionalizirala to izjemno pomembno strateško industrijo v državi. 

Ameriško zunanje ministrstvo in argentinske oblasti ter nevladne organizacije, kjer je edino slovensko veleposlaništvo v latinski Ameriki, opozarjajo na sledove trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Povezava je nastala na podlagi nekaj sto barskih plesalk iz Dominikanske republike, ki delajo po vsej državi. Argentinske nevladne organizacije opozarjajo o „slovenski poti“ Dominikanskih plesalk. Po mnenju zgoraj navedenih naj bi bila prav Slovenija odskočna deska za trgovanje z prebivalkami Latinske Amerike. Sandi Čurin iz ministrstva za notranje zadeve je objasnil zakaj je prišlo do obtožb iz strani ZDA in Argentine.

Izjavi lahko prisluhnete v zvočnem posnetku.

Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi smo prosili za konkretne številke dominikanskih barskih plesalk v Sloveniji?

Izjavi lahko prisluhnete v zvočnem posnetku.

OFF sta pripravila vajenec Marko in Luka Počivalšek.