OFF Planned Parenthooda
Ameriška sodnica zveznega okrožnega sodišča v Massachusettsu Indira Talwani je razsodila, da morajo klinike Planned Parenthood po celotni državi še naprej prejemati nadomestila programa Medicaid, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Presodila je, da ukrep v okviru tako imenovanega »velikega, čudovitega zakona« neustavno izključuje organizacijo Planned Parenthood, saj ta poleg ostalih zdravstvenih storitev ponuja tudi storitve povezane s prekinitvijo nosečnosti. Organizacija sicer izpolnjuje vse pogoje za prejemanje nadomestil. V obrazložitvi je sodnica pojasnila, da ukinitev financiranja vpliva tudi na izvajanje storitev povezanih z nosečnostjo, kontracepcijo in testiranjem za spolno prenosljive okužbe. Spomnimo, Planned Parenthood je na okrožno sodišče vložila tožbo proti ministru za zdravje in socialne storitve Robertu F. Kennedyju mlajšemu tri dni po tem, ko je predsednik Donald Trump podpisal veliki, čudoviti zakon.
Selimo se v Srbijo. Pred zgradbo Skupščine Vojvodine, kjer danes poteka redna seja, je postavljena ograja, na ulice pa so napotene varnostne sile, kljub temu da študenti v blokadi in meščani niso najavili protesta. Poslanci opozicijske stranke Pokret slobodnih građana sejo sicer bojkotirajo zaradi represivnih ukrepov oblasti nad protestniki. Predsednik mestnega odbora stranke v Novem Sadu Radivoje Jovović je ob tem dejal, da je svoboda govora v skupščini močno okrnjena in da vidijo več smisla v mobiliziranju na ulicah kot v dvorani skupščine. V Novem Pazarju je v zgodnjih jutranjih urah okoli dvajset zamaskiranih oseb vdrlo v zgradbo Državne univerze Novi Pazar in pod pretvezo izbruha požara v zgradbi nasilno izvleklo študente v blokadi. Zatem se je pred zgradbo zbralo okoli trideset policajev, ki varujejo vhod in so med drugim rektorki Zani Dolićanin omogočili vstop na univerzo. Policija študentom še vedno blokira vstop. Mestni svetnik Kraljeva Predrag Voštinić je ob tem zatrdil, da so zamaskirane osebe »poklicane iz Kraljeva in plačane za to delo«.
Zdravstveni delavci v Gazi poročajo o povečanem številu močno podhranjenih dojenčkov v bolnišnicah. Kronična podhranjenost nima le kratkoročnih učinkov, kot je nizek krvni pritisk, počasen srčni utrip, podhladitev in omejena mobilnost, temveč tudi dolgoročne. Podhranjeni palestinski dojenčki in malčki, ki se jim centralni živčni sistem še razvija, imajo večje tveganje za razvoj kognitivnih in čustvenih težav, kot so težave pri branju in pisanju ter depresivnost in anksioznost. Poleg stradanja palestinskega prebivalstva je izraelska genocidna vojska od jutra umorila 62 Palestincev. Med njimi je v Gazi v bližini Necarimskega koridorja ubila 19 ljudi, ki so čakali na prevzem humanitarne pomoči. Na Zahodnem bregu so vojaki v racijah poškodovali številne domove in ostalo premoženje ter aretirali osem Palestincev. V Masafer Jati je izraelski naseljenec ustrelil palestinskega aktivista in učitelja Odeha Muhameda Hadalina.
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, je odobril kapitalsko naložbo za ustanovitev nove družbe z namenom vlaganja v projekte in podjetja na področju obrambne industrije. Družba bo v celoti državna last. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Marko Lovše pojasnjuje, da je namen družbe predvsem omogočanje vlaganja v slovenska podjetja v obrambni panogi, da se poveča njihova konkurenčnost na mednarodnem trgu. Lovše je ob tem pojasnil, da so na ministrstvu pripravili dokument, v katerem je bolje opisan način vključevanja slovenskih podjetij in tudi katera podjetja bi prišla v poštev. Dokument morata pregledati še strateški svet za obrambno, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost ter SDH.
Novogoriški župan Samo Turel je razrešil podžupana Antona Hareja s poklicnega položaja. Pojasnjuje, da je nezadovoljen s Harejevim delom, saj različno pojmujeta delovne naloge podžupana. Harej bo na položaju do konca meseca. Podžupansko funkcijo je prevzel v začetku Turelovega mandata leta 2022, kasneje je Turel imenoval še dva podžupana, Marka Tribušona in Tomaža Horvata.
Po poročanju Dnevnika je Agent Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, krajše Sova, zahteval, da Palestinec Džaber Elmasri vohuni za palestinsko skupnostjo v Sloveniji, Palestinci zunaj Slovenije in slovenskimi aktivisti, ki delujejo v podporo Palestini. Elmasri je za časnik pojasnil, da ga je zaradi zavrnitve zahteve Sova nato kaznovala z izdajanjem negativnih in neresničnih varnostnih poročil, kjer ga obtožujejo sodelovanja s Hamasom. S tem Sova pogojuje prihod njegove žene, Palestinke, ki zdaj živi v Egiptu, v Slovenijo. Elmasri, ki v Sloveniji biva od leta 2009, je na upravnem sodišču že sprožil postopek, poleg tega je obtožbe prenesel Varuhu človekovih pravic, ministrstvu za notranje zadeve, parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in Amnesty International. Sova vse obtožbe zanika.
Evropska komisija je vložila predlog o delni in začasni prekinitvi sodelovanja z Izraelom v programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Sodelovanje bi bilo prekinjeno zgolj pri projektih, ki so financirani v okviru sklopa Pospeševalcev programa Evropskega sveta za inovacije. V letu 2025 naj bi ta razpolagal z okoli 1,4 milijarde evra. Celoten projekt Obzorje Evropa ima sicer za obdobje med letoma 2021 in 2027 predviden skupni proračun v vrednosti slabih 100 milijard evrov. V primeru, da bi Svet Evropske unije s kvalificirano večino podprl odločitev, izraelska zagonska in mala podjetja, ki razvijajo in združujejo napredne tehnologije, recimo na področju kibernetske varnosti, dronov in umetne inteligence, ne bodo mogla več pridobiti zagonskih in pospeševalnih sredstev prej omenjenega sveta za inovacije. Kot razlog za sankcije komisija navaja, da Izrael krši drugi člen pridružitvenega sporazuma z unijo, ki med drugim pravi, da so odnosi med entitetama osnovani na spoštovanju človekovih pravic. Suspenz naj ne bi vplival na sodelovanje izraelskih univerz in raziskovalcev v skupnih projektih Obzorje Evropa. Spomnimo, da ministri za zunanje zadeve na zasedanju Sveta Evropske unije pred dvema tednoma niso suspendirali trgovinskega sporazuma med EU in Izraelom ali sprejeli katerekoli druge sankcije.
Včeraj se je, že tretjič v juliju, na očitke glede sodelovanja izraelskih institucij v projektu Obzorje Evropa odzvala tudi Univerza v Ljubljani. Tokratni odziv se verjetno nanaša na javno pismo profesorice z biotehniške fakultete Ane Kučan, v katerem je univerzo pozvala, naj od Evropske komisije zahteva izključitev izraelskih univerz iz programa Obzorje Evropa. Pobudo je podpisalo tudi sedem dekanov in več sto sodelavcev univerze. Univerza je v odzivu navedla, da bodo pobudo obravnavali celovito, premišljeno in odgovorno. Temeljito razpravo o tej temi bodo predvidoma avgusta izvedli na kolegiju dekanov unverze, ki ga sestavljajo rektor, prorektorji, dekani članic in predsednik študentskega sveta. Ker je posvetovalno telo, njegovo delovanje ni javno, zato širša javnost najverjetneje ne bo imela vpogleda v prej omenjeno diskusijo. Na podlagi razprave bo nato univerza oblikovala svoje uradno stališče. Upamo, da bo univerza svoje besede o odgovornosti akademske skupnosti v družbi kočno podprla tudi z dejanji.
S sklepom ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja je predlog Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje v obdobju od 2023 do 2033 postal programski dokument ministrstva. Ministrstvo se je za to potezo odločilo kljub prvotnim napovedim, da bo dokument posredovalo tudi vladi in državnemu zboru. To je utemeljilo z izjavo, da naj bi šlo za strokovni dokument.
Ameriška vlada je v petek sprostila slabih 5 milijard evrov sredstev za izobraževanje, ki so namenjena ameriškim zveznim državam za študijsko leto 2025/26. Zamrznitev sredstev je Trumpova administracija uvedla 30. junija, dan pred tem, ko bi se morala začeti deliti med zvezne države. Kot razlog za zamrznitev sredstev je administracija navedla zlorabo sredstev za financiranje levičarske agende. Odločitev je številne šole postavila v nevzdržen finančni položaj. Poteza je naletela na odpor pri obeh straneh ameriškega kongresa in pedagoških delavcev, več zveznih držav pa je napovedalo tožbe.
Newyorška univerza Columbia je v četrtek še dodatno popustila ameriški zvezni vladi zaradi groženj administracije o odvzemu več kot milijarde evrov letnih sredstev. Ta je do sedaj že zamrznila 350 milijonov evrov sredstev namenjenih univerzi, ki pa so bila po sklenitvi dogovora sproščena. V okviru dogovora se je univerza zavezala k plačilu nekaj manj kot 200 milijonov evrov zvezni vladi ter dodatnih 18 milijonov evrov zaradi domnevne diskriminacije proti Judom, ki so zaposleni na univerzi. Odločitev univerze je sledila uvedbi disciplinskih prekrškov proti 80 študentom in študentkam, ki so sodelovali v propalestinskih protestih.
Prejšnji teden so ministri v Združenem kraljestvu prejeli poziv, naj zaradi težav pri pridobivanju vize pomagajo palestinskim študentom, ki so bili sprejeti na otoške univerze. Po poročanju Guardiana naj bi se zataknilo pri pridobivanju biometričnih podatkov, saj jih študenti v Gazi ne morejo pridobiti. O podobnih težavah palestinskih študentov iz Gaze pri pridobivanju vize so v začetku meseca poročali tudi iz Kanade, kjer naj težav z dolgotrajnimi postopki še ne bi odpravili.
Na Škotskem naj bi medtem Univerza v Edinburgu razmišljala o umiku definicije antisemitizma, kot jo podaja Mednarodna zveza za spomin na holokavst. Po poročanju Guardiana kot razlog na univerzi navajajo poročilo o zgodovini in zapuščini rasnih in kolonialnih krivic, s katerimi je povezana univerza. Ta meni, da je bila definicija sprejeta brez širšega konsenza na univerzi ter da krši akademsko svobodo in svobodo govora, saj naj bi označila kritike Izraela in njegovih kolonialnih naslebin za antisemitske.
Dodaj komentar
Komentiraj