OFF pomanjkanju srbstva

OFF pomanjkanju srbstva

Aktualno-politična novica
27. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

ukrajinski zemljevid konflikta
O situaciji na jugovzhodu, kjer se odvijajo spopadi med "rusko vojsko" in "kijevsko hunto".
 / 22. 8. 2016
Na vzhodu Ukrajine je ob polnoči začel veljati dogovor o prekinitvi ognja med ukrajinsko vojsko in uporniki separatističnih pokrajin Donetsk in Lugansk, ki velja na celotni 450 kilometrov dolgi bojni črti. Dogovor sta obe strani dosegli v sredo ob posredovanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Dogovor je bil tudi pogoj, ki ga je Evropska unija postavila Kijevu pred sklicem vrha evropskih voditeljev, ki bo posvečen krizi v Ukrajini.  

Libanonska vojska je sporočila, da so izraelska vojaška letala pretekli konec tedna nezakonito prečkala libanonski zračni prostor kar 29-krat. Razlog za zadnjo serijo nelegalnih izraelskih prehodov libanonskega zračnega prostora, ki so sicer stalnica, najverjetneje tiči v zračnih napadih na enote sirske vojske in enote Hezbolaha na sirskih tleh. V petek so, sodeč po informacijah sirske državne tiskovne agencije SANA, helikopterji izraelske vojske napadli tri vojaške postojanke v sirski regiji Kuneitra na skrajnem jugu države. Ofenziva pa je stekla po klasičnem vzoru povračilnih napadov. Obstreljevanje je sledilo le nekaj ur po tem, ko so sirske vladne sile obstreljevale območje Golanske planote, pri čemer sta bila poškodovana izraelsko vozilo in stavba.

Preteklo soboto so po vsem Izraelu potekale demonstracije proti premierju Benjaminu Netanjahuju. Več tisoč protestnikov je v protestih, ki so bili najbolj številčni prav v mestu Jeruzalem, v neposredni bližini premierjevega uradnega prebivališča, zahtevalo njegov odstop. Protestniki so izpostavljali nerazrešene obtožbe korupcije proti Netanjahuju. Eden izmed osrednjih povodov za proteste pa izvira iz novega zakona, ki vladi odreja izredna pooblastila za zajezitev širitve koronavirusa do konca leta 2021. Z začetkom epidemije je brezposelnost v državi narasla na skoraj 20 odstotkov, vlada pa namerava v tem tednu sprejeti ekonomski načrt za reševanje nastale gospodarske krize, ki predvideva 1,6 milijarde evrov državne pomoči.

Na Poljskem omejevanje pravic žensk pri odločanju za splav in kriminalizacija spolne vzgoje
 / 16. 4. 2020
Zbigniew Ziobro, poljski pravosodni minister, je v soboto sporočil, da bo danes pripravil uraden dokument, s katerim bo ministrstvo za družino pozval, naj pripravi odstop od Istanbulske konvencije. Konvencijo je označil za “feminističen izum, ki želi upravičiti homoseksualno ideologijo” ter jo označil za škodljivo, ker zahteva poučevanje šolskih otrok o “družbenem spolu”. Zaradi tega je v petek protestiralo več tisoč ljudi, večinoma ženske. Omenjena konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je prva tovrstna nadnacionalna podlaga, ki določa zavezujoče pravne norme. 

Ljubljanski, Blejski, Celjski, Mariborski, Poreški, Hrvaški, Hvarski, Splitski, Podravski, Bjelovarski, Šibeniški, Lopudski, Sarajevski, Mostarški in Zeniški ulici v Beogradu se bliža zadnja ura. Tamkajšnje oblasti so namreč napovedale, da bodo spreminjale imena ulic, ki “nimajo povezav s srbstvom”. Ta preimenovanja niso prva. Tako so Pohorska, Zagrebška in Travniška ulica že stvar preteklosti. Kot razloge za spreminjanje imen ulic je namestnik župana, Goran Vesić, navedel, da “ni normalno”, da imajo v Beogradu Hrvaško ali Zagrebško ulico. Nenormalno se mu zdi tudi, da bi imeli imena ulic po mestih, ki nimajo Beograjske ulice. To imata po njegovih besedah v nekdanjih bratskih republikah samo Skopje in Podgorica, pri čemer pa je očitno pozabil na Beograjsko ulico v Mariboru. Vesić je omenil tudi to, da je Beograjska ulica v Bruslju, v Beogradu pa ni Bruseljske. Pravi, da se spodobi, da se kaže spoštovanje tistim, ki spoštujejo njih, ne pa da “mazohistično” vztrajajo pri imenih ulic, poimenovanih po mestih, ki “zatirajo vse, kar spominja na srbstvo”, karkoli že to pomeni.

Da pa preimenovanje ulic ni vedno tako lahek posel, je spoznal župan Radencev Roman Leljak. Ustavno sodišče je zadržalo preimenovanje Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije. Odlok o preimenovanju ceste je občinski svet sprejel 28. maja, temu pa se je uprla skupina občanov, ki je organizirala pobudo za referendum. Leljak je to pobudo dvakrat zavrnil, zaradi česar so pobudniki sprožili spor na upravnem sodišču. To je sedaj odločilo, da bi imelo zadržanje  odloka o preimenovanju bistveno manj škodljive posledice kot uveljavitev odloka, ki bi bil kasneje spoznan za neustavnega ali zavrnjen na občinskem referendumu. V drugem primeru bi namreč nastali nepotrebni stroški tako za občino kot za stanovalce, ki bi morali zamenjati svoje dokumente in hišne številke. O tem, kaj sledi, Franc Vukajč, prvopodpisani pod peticijo, ki nasprotuje preimenovanju.

Izjava

Upravno sodišče pa je ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug proti izdaji okoljevarstvenega soglasja za gradnjo prve etape tretje razvojne osi jug v Novem mestu. S tem bo o okoljevarstvenem soglasju za dobrih 5 kilometrov dolg odsek nove hitre ceste od priključka Novo mesto-vzhod do Osredka spet odločala Agencija za okolje. Civilna iniciativa 3ROS-jug je spor pred upravnim sodiščem sprožila, potem ko ARSO približno 100 prebivalcem v bližini predvidene trase ni priznal pravice do udeležbe v postopku. ARSO bo morala v novem postopku odločati o tem, ali bodo tožniki imeli možnost vplivanja na umestitev nove ceste v prostor. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness