Kamerun je v pričakovanju nedeljskih predsedniških volitev, na katerih se bo za sedmi mandat potegoval 85-letni Paul Biya, ki je na čelu države že od leta 1982. Na konvoj dela njegove politične stranke je bilo v četrtek v bližini mesta Buea na jugozahodu države sproženih več strelov. Buea leži v nemirnem anglofonskem delu države, kjer je v zadnjih dveh letih prišlo do porasta nasilja med separatističnimi skupinami in vladnimi silami. Anglofonska manjšina se v večinsko frankofonskem Kamerunu spopada z marginalizacijo vse od kamerunske razglasitve neodvisnosti leta 1960, ko je na plebiscitu leto kasneje angleško govoreči del države izbral priključitev h Kamerunu. Potem ko je kamerunska vlada oktobra 2016 na stavko učiteljev in odvetnikov odgovorila z nasiljem, je v regiji zrasla podpora za neodvisnost tako imenovane Republike Ambazonije. Zaradi groženj separatistov so se pred volitvami tudi voditelji opozicijskih kandidatov izogibali anglofonskega dela države.

Pakistansko notranje ministrstvo je osemnajstim mednarodnim nevladnim organizacijam odredilo prenehanje delovanja v državi. V preteklih letih je sicer že vlada Navaza Šarifa večkrat poostrila nadzor nad delovanjem tujih nevladnih organizacij, posebej po letu 2012, ko je organizacijo Save the Children obtožila sodelovanja z ameriško obveščevalno službo CIA. Leta 2015 je notranji minister Nisar Ali Khan povedal, da niso proti civilni družbi, da pa nekatere organizacije delujejo proti interesom države, nekatere izmed njih pa naj bi imele vezi z Indijo in Izraelom. Istega leta so se vse tuje organizacije morale na novo registrirati, kar naj bi pakistanski vladi omogočilo večji nadzor. Oblasti so že lani 27-im organizacijam ukazale prenehanje delovanja, za kar niso podale uradnega pojasnila, s podobnimi ukrepi pa nadaljuje tudi zdajšnja vlada Imrana Kana.

Nadaljujemo v sosednjem Kašmirju, natančneje v delu, ki je pod nadzorom Indije. Pred tamkajšnjimi lokalnimi volitvami je indijska uprava uvedla vojaški nadzor in kontrolne točke v regijski prestolnici Srinagar. Po poročanju kašmirskih medijev so pripadniki indijske policije in specialnih enot izvedli racije po vaseh in mestih ter opravili več aretacij, v upravni enoti Pulwama naj bi bilo tako v dveh dneh policijskih akcij aretiranih 20 mladoletnikov, akcije pa naj bi bile povezane s predvolilno represijo. Vodstvo skupnega upora, koalicija separatističnih organizacij, je pred volitvami 8. oktobra že pozvala k bojkotu volitev, vodja skupine Osvobodilna fronta Jasin Malik pa je bil aretiran med kampanjo za bojkot. Neudeležbo na volitvah sta napovedala tudi pomembni kašmirski stranki, Nacionalna konferenca in Ljudska demokratična stranka. Ena od glavnih spornih tem je 35. člen indijske ustave, ki zgolj stalnim prebivalcem Kašmirja omogoča nakup nepremičnin. Po mnenju obeh kašmirskih strank naj bi vladajoča Indijska ljudska stranka stremela k izključitvi tega ustavno zagotovljenega privilegija.  

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj zvečer začel dvodnevni obisk v Indiji. V New Delhiju se je dobil s preimerjem Narendro Modijem, med obiskom pa naj bi Rusija in Indija sklenili skoraj 20 različnih bilateralnih dogovorov o vesoljskem programu, obrambi, jedrski energiji in trgovini. Ena od pomembnejših tem obiska je tudi sklenitev orožarskega nakupa raketnega sistema s-400, ki ga bo Rusija dostavila Indiji v zameno za nekaj več kot štiri milijarde evrov. Nakup ruskega orožja bi lahko za Indijo pomenil, da bodo proti njej Združene države Amerike v kratkem uvedle trgovinske sankcije. Indija je sicer glavni uvoznik v mednarodni orožarski trgovini, z Rusijo pa načrtuje še nakupe ruskih frigat Kravak in 200 lahkih helikopterjev Ka-226.

Svet Evrope od Hrvaške zahteva prekinitev policijskega nasilja nad migranti. Hrvaška, ki je letos zabeležila porast števila migrantov, je zaradi navedb o sistematičnem nasilju policije in kolektivnem izgonu migrantov, ki niso imeli možnosti vložiti prošnje za azil, že dlje časa na udaru nevladnih organizacij. Za kakšno nasilje gre, pojasni Sara Kekuš iz Centra za mirovne študije v Zagrebu.

Izjava

Na to je v svojem poročilu že leta 2017 opozorila hrvaška varuhinja človekovih pravic Lora Vidović, medtem ko hrvaško ministrstvo za notranje zadeve obtožbe o spornem in nelegalnem delovanju policije zavrača. Do odločitve Sveta Evrope je prišlo po dveh letih policijskega nasilja, in sicer mesec dni po poročilu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce ter v času, ko Hrvaška predseduje Evropski uniji Svetu Evrope.

Izjava

Boju za županski stolček v Ljubljani se je pridružil član SMC-ja Dragan Matić. Matić s tem postaja tretji izzivalec trenutnega župana Zorana Jankovića po Anžetu Logarju iz stranke SDS ter kandidatu stranke Dobra država Smiljanu Mekicarju. V Mariboru pa je Igor Jurišič postal že deveti kandidat, ki se poteguje za županski mandat. Jurišič, sicer predsednik Popotniškega združenja Slovenije, je med drugim prispeval k pomiritvi razmer med Južno in Severno Korejo, ko je na trgatev Stare trte pripeljal predstavnika Seula in predstavnika Pjongjanga. Župansko kandidaturo v Mariboru so napovedali še aktualni župan Andrej Fištravec, poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in nekdanja podžupanja Melita Petelin, vsi našteti pa bodo kandidirali z zbiranjem podpisov. Preko podpore stranke bodo kandidirali za mariborskega župana še nekdanji župan Franc Kangler, mestni svetnik NSi Zdravko Luketič, nekdanji poslanec DeSUS Uroš Prikl, Aleksander Kamenik bo kandidiral preko svoje novoustanovljene stranke, preko Liste novinarja Bojana Požarja pa bo kandidiral Igor Domanjko. Glede na napovedi različnih strank pa seznam mariborskih kandidatov za župane še ni dokončen. 

OFF sta pripravila Jošt in vajenc Jure