Sudanske paravojaške Sile za hitro posredovanje, znane kot RSF, so z zavezniškimi političnimi skupinami in oboroženimi gibanji podpisale listino, ki določa prehodno ustavo za letošnje leto. Listina določa razveljavitev ustave iz leta 2019, katere uresničevanje ni nikoli zaživelo, in vseh predhodnih zakonov in odlokov. Predvidena je tudi vzpostavitev dvodomnega zakonodajnega telesa, sestavljenega iz Sveta regij s 24 sedeži in Sveta poslancev s 177 sedeži. Podpisniki listine zahtevajo enakovredno reprezentacijo sudanskih skupnosti, vsaj 40 odstotkov predstavnikov v zakonodajnem telesu pa mora biti žensk. Dogovor določa ustanovitev 15-članskega predsedniškega sveta, čigar člane bo izbrala Koalicija za ustanovitev Sudana. Po listini bo Sudan demokratična, sekularna in decentralizirana država, ki jo bo sestavljalo osem regij, vsaka s svojo ustavo. Podpisniki dokumenta v listini opredelijo naloge nove vzporedne sudanske vlade, ki jo je RSF razglasila prejšnji teden, kot so konec vojne, spodbujanje varnosti, stabilnosti in razvoja, zaščita civilistov in reševanje humanitarne krize. Skladno z listino bodo podpisniki imenovali predsednika nove vlade, ki bo v 30 dneh po imenovanju izbral 16-članski Svet ministrov. Vzpostavljena bo nova vojska, ki jo bodo sestavljali borci RSF in Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja – sever ter drugih podpisnic dokumenta. Listina določa tudi dvofazno prehodno obdobje, po katerem predustanovna faza traja od uveljavitve listine do uradnega konca vojne, ustanovna faza pa bo trajala deset let od konca spopadov. 

Sudanska vojska je zasedla vzhodno stran mosta Manšia v vzhodnem delu prestolnice Kartum, ki so jo nadzorovali borci Sil za hitro posredovanje. Državna vojska je ponovno prevzela nadzor nad devetimi mostovi, ki povezujejo tri dele glavnega mesta. Državljanska vojna v Sudanu sedaj traja že 23 mesecev, v katerih je bilo notranje razseljenih več kot osem milijonov ljudi, trije milijoni pa so zapustili državo. Po zadnjih podatkih Združenih narodov je do novembra lani v vojni umrlo skoraj 30 tisoč ljudi, poleg tega organizacija poroča, da v državi 25 milijonov ljudi, torej več kot polovica prebivalstva, trpi za akutno lakoto.

Grške opozicijske stranke Pasok, Siriza in Pot Svobode so se dogovorile glede vsebine predloga nezaupnice vladi, ki jo bodo, kot poroča Euractiv, vložile danes. V nezaupnici vlagateljice vlado obtožujejo neukrepanja in prikrivanja dokazov o preiskavi železniške nesreče v občini Tempi pri Larisi, v kateri je umrlo 57 ljudi. Prejšnji petek so v Grčiji potekali protesti, ki se jih je udeležilo okoli 300 tisoč ljudi, in splošna stavka, zaradi katere se je ustavil železniški in letalski promet. Protesti so sledili objavi poročila neodvisnega preiskovalnega odbora Grške preiskovalne agencije za letalsko in železniško varnost. Poročilo je dokazalo, da je sedem ljudi umrlo zaradi eksplozije, ki jo je vlada po nesreči zanikala. Preiskovalci so omenili možno prisotnost neznane vnetljive snovi, ki ni bila zapisana v poročilu o tovoru vlaka. Med razlogi za nesrečo so preiskovalci navedli slabo usposabljanje železniških delavcev, pomanjkanje osebja in čedalje slabši železniški sistem. 

Pred zgradbo Univerze Columbia v New Yorku je okoli dvesto ljudi protestiralo proti nastopu nekdanjega predsednika izraelske vlade Naftalija Bennetta na dogodku, ki sta ga organizirala Fakulteta za mednarodne in javne zadeve in Kraftov center za judovsko študentsko življenje. Intervju z Bennettom iz vrst skrajno desne stranke Nova desnica je vodila dekanja prej omenjene fakultete. Protestniki so se zbrali pred zgradbo fakultete in vzklikali geslo: »Razkrijte, prodajte, ne bomo se ustavili, ne bomo počivali.« Aprila lani so študentje Univerze Columbia zasedli univerzitetni kampus, protesti in zasedbe pa so se razširili v druge ameriške zvezne države. Študentje so zahtevali prekinitev finančnih vezi z izraelskimi oblastmi in podjetji, ki profitirajo zaradi izraelskega genocida nad Palestinci. 

Srbski študentje so se zbrali pred poslopjem Radiotelevizije Srbije v Nišu, da bi izrazili podporo novinarki Lidiji Georgijev in njenim kolegom z dopisništva, ki jih je srbski predsednik Aleksandar Vučić oklical imbecile. Na izjavo sta se sicer z zamudo odzvala Programski svet RTS in uredništvo dopisništva RTS, ki sta ocenila, da je Vučićeva izjava neprimerna. Ob tem od Vučića zahtevajo javno opravičilo, k čemur sta ga pozvala tudi Društvo novinarjev Srbije in Sindikat novinarjev Srbije. Nov protest pa bo potekal v petek: Srbski sindikat pravosodnih organov je naznanil, da bodo delavci, zaposleni v pravosodnih institucijah, v petek izvedli enourno opozorilno stavko. Beograjski srednješolci so vse državljane pozvali k sodelovanju v petkovi splošni stavki, h kateri so pozvali študentje novosadske univerze. Študentje medicinske fakultete v Novem Sadu pa so državljane pozvali k darovanju krvi v četrtek ali petek, da si tako zagotovijo dela prost dan. 

V Zaječarju je potekala seja občinske skupščine na kateri je vladajoča koalicija dnevni red s 37 točkami skrčila na 5 točk, ki med drugim govorijo o javnem prometu na področju Zaječarja. Opozicija je sicer vstopila v poslopje, a je sejo obstruirala. Po besedah opozicijskega svetnika Dejana Krstića koalicijski poslanci niso vedeli o čem glasujejo, saj med drugim niso prejeli ustreznega gradiva. Krstić je ob tem dejal tudi, da so nekateri svetniki takoj po koncu seje podali nepreklicne odstopne izjave, med njimi sta tudi Biljana Ilić in Ivan Čikarić iz vladajoče koalicije. V času seje se je pred občinskim poslopjem zbrala skupina protestnikov, prav tako se je zaradi shoda tja napotilo več kot 150 policistov in pripadnikov žandarmerije. 

Po včerajšnjemu pretepu in obmetavanju v srbskem parlamentu poslanci danes nadaljujejo s sejo. Na njej bodo med drugim obravnavali spremembe zakona o visokem šolstvu, s katerimi bi uresničili eno od zahtev študentov v blokadi. Več o včerajšnjem in današnjem dogajanju v srbski narodni skupščini v OFFsajdu ob petih. 

Blokad so se poslužili tudi vdani privrženci Srbske napredne stranke, ki so blokirali vhod v sodišče v Senti. Protestniki so nasprotovali odločitvi sodišča, ki je odobrilo izpust moškega, ki je napadel podpornico vladajoče stranke. 

Skupina prebivalk in prebivalcev Ljubljane, združeni pod imenom Mi smo Ljubljana, ob 17. uri organizira protestni shod zaradi podpore, ki jo je ljubljanski župan Zoran Janković izrazil srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Shod, ki se bo začel pred srbsko ambasado, je skupina sklicala, saj ne Janković ne mestni svetniki niso izpolnili zahtev protestnikov, ki so demonstrirali osmega februarja. Organizatorji protesta zahtevajo javno in uradno opravičilo župana, preklic njegove podpore Vučiću ter opredelitev vseh mestnih svetnikov do županovega pisma. Spomnimo, da je Janković v pismu, ki je imelo glavo župana Mestne občine Ljubljana, podpisal pa ga je kot Zoran Janković, javno podprl Vučića. Pred očitki se je Janković zagovarjal, češ da je pismo poslal le v lastnem imenu. Organizatorji so opozorili, da bodo proteste stopnjevali z blokado mesta, če njihovih zahtev ne bodo izpolnili. Na včerajšnji seji komisije za mednarodne odnose mestnega sveta ljubljanske občine so svetniki zavrnili županovo podporo Vučiću in podprli študentske proteste v Srbiji. Komisija je poleg prej omenjenih sprejela še tri sklepe. V prvem je komisija Jankovića pozvala, naj komisiji preda pismo podpore, iz katerega bo razviden način pošiljanja in evidenčna številka dokumenta Mestne občine Ljubljana. V drugem sklepu so svetniki zahtevali podatke o službenih poteh župana, v tretjem pa so mestno občino in župana pozvali, naj komisiji omogočijo nemoteno delovanje. Seje komisije, ki usmerja in spremlja mednarodno sodelovanje mestne občine, se svetnika z Liste Zorana Jankovića, Boštjan Koritnik in Daniel Avdagič, nista udeležila.