Današnji informativni off program začenjamo na drugi strani Atlantika. Ameriški predsednik Barack Obama je podpisal zakon, znan kot USA Freedom Act ali zakon o svobodi, ki delno nadomešča pretekle uredbe Patritotskega zakona, sprejetega v protiterorističnem zanosu oktobra 2001. Kot smo že poročali, je v začetku tega tedna potekla veljavnost nekaterih delov starega zakona, med drugim so pretekla tudi pooblastila za nadaljevanje programa množičnega zbiranja telefonskih podatkov. Nadomestni zakon po novem določa, da mora ameriška Nacionalna varnostna agencija ali krajše NSA končati sporni program v roku šestih mesecev, nadalje pa bo morala agencija za izvajanje podobne dejavnosti nadziranja nad ameriškimi državljani pridobiti sodni nalog posebnega tajnega sodišča.

Nadaljujemo s preiskovalnimi novicami, tokrat v svetu športa. Po porčanjih ameriških medijev naj bi ameriški Zvezni preiskovalni urad oziroma FBI sprožil preiskavo proti zdaj že nekdanjemu predsedniku Mednarodne nogometne zveze, FIFE, Seppu Blatterju zaradi domnevnega suma o vpletenosti v obsežnem korupcijskem škandalu, zaradi katerega so švicarske oblasti pretekli teden v Zürichu že aretirale več vodilnih članov svetovne nogometne organziacije.  Uradni predstavniki urada o zadevi sicer še molčijo, po neimenovanih virih pa je novica v medije prišla kmalu po njegovem odstopu z mesta predsednika Fife. Blatter je obtožbe po petkovi ponovni izvolitvi na mesto predsednika še suvereno zanikal, vendar je pod pritiski javnosti in medijev včeraj le podal svojo odstopno izjavo. Glavno breme suma predstavlja preiskava podkupnine Južnoafriške republike v vrednosti 10 milijonov dolarjev za namen dodelitve izvedbe svetovnega nogometnega prvenstva leta 2010. Prav tako pa naj bi v sporne transakcije bil vpleten generalni sekretar FIFE in Blatterjev tesen zaupnik Jerome Valcke [izg. Žerom Valk].

Preiskovalna akcija delovanja Fifinih funkcionarjev pa dobiva vse bolj mednarodne rasežnosti. Interpol je na podlagi obtožb ameriškega pravosodnega ministrstva izdal mednarodno tiralico za šestimi nekdanjimi sodelavci mednarodne nogometne zveze, med iskanimi sta se na seznamu znašla tudi Nicolas Leoz, nekdanji predsednik južnoameriške nogometne zveze in član izvršnega odbora Fife, ter nekdanji podpredsednik Fife Jack Warner. Prav slednji naj bi imel ključno vlogo pri izpeljavi prej omenjene podkupnine s strani Južnoafriške republike. Ta je namreč nakazala milijonsko vsoto programu spodbujanja južnoafriške diaspore na Karibih, ki pa ga je vodil prav Warner.

Nadaljujemo z novicami iz evropske regije. Evropski poslanci so sprejeli odločitev, da prepovejo vstop v Evropski parlament ruskemu veleposlaniku pri Evropski uniji Vladimirju Čižovu. Ukrep poslancev je odziv na rusko črno listo, ki prepoveduje vstop na ozemlje države 89 evropskim političnim, vojaškim in obveščevalnim uradnikom, ki so bili v laježu proti vzhodu najbolj glasni. Med drugim je parlament sprejel tudi uredbo, ki ruskim poslancem zgornjega in spodnjega doma vstop dovoljuje le po predhodni obravnavi in odobritvi posameznega primera, prav tako pa je bilo ustavljeno delo rusko-evropskega parlamentarnega odbora za sodelovanje.

Libijski veleposlanik v Organizaciji združenih narodov Ibrahim Dabaši je sporočil voljo torbuške vlade, da ne bo potrdila podpore evropskemu boju proti mediteranskim tihotapcem ljudi. Evropska unija namreč potrebuje soglasje Varnostnega sveta Združenih narodov, če želi svoje mornarice uporabiti proti tihotapskim čolnom na območju teritorialnih vod Libije. Vendar pa Varnostni svet resolucije, ki bi podprla vojško akcijo, brez soglasja Libije ne bo sprejel. Razlog za nestrinjanje je po besedah veleposlanika Dabašija dejstvo, da Evropska unija pri implementaciji svojega imigracijskega načrta sodeluje z različnimi libijskimi milicami. Torbuška vlada, ki je edina priznana libijska oblast s strani Združenih narodov, zato svojega soglasja ne bo podala, dokler Evropa ne prekine sodelovanja z ostalimi konkurenčnimi skupinami.

Mednarodni blok novic zaključujemo v Makedoniji. Johannes Hahn, evropski komisar za širitev, je po srečanju z glavnimi političnimi silami Makedonije v izjavi za javnost sporočil sklep o izvedbi predčasnih parlamentarnih volitev, te naj bi se odvile konec aprila prihodnje leto. Poleg tega pa opozicija socialdemokratov pod vodstvom Zorana Zaeva zahteva, da v času tranzicije odstopi vlada Nikole Gruevskega in nastopi predhodna oblast, ki bi pripravila nov volilni register. Takšne zahteve pa koalicija zavrača kot neutemljene. Dodatni pogovori med obema stranema so predvideni za prihodnji teden v Bruslju.

Na današnji seji odbora za finance in monetarno politiko so se člani seznanili s predlogom zakona o enkratnem odpisu dolga, ki ga je pripravila Združena levica. Vendar pa je bil predlog zavrnjen že pred samo razpravo. Več razloži član odbora in predlagatelj Luka Mesec.

Izjava.

Kje pa so razlogi za takšno odločitev članov odbora?

Izjava.

Pivovarna Laško bo 100-odstotni delež časopisne družbe Delo prodala družbi FMR po ceni 7,3 milijona evrov. Poleg družbe FMR se je na današnji dražbi za nakup časopisne hiše DELO svojo podnubo podala še mariborska družba Pronet. Več o prodaji DELA pa danes v OFFSAJDU ob petih.