Združene države Amerike in Kitajska sta po poročanju hongkonškega časopisa South China Morning Post dosegli premirje v trgovinski vojni. Premirje prihaja pred sobotnim srečanjem voditeljev obeh držav Donalda Trumpa in Ši Džinpinga ob robu vrha držav članic G20 v japonski Osaki. Trump sicer grozi, da je, v kolikor ne bo dogovora, pripravljen uvesti carine na kitajsko blago v vrednosti 260 milijard evrov. Do sedaj je Trump že uvedel do 25-odstotne carine na 175 milijard evrov kitajskega izvoza. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi Kitajska predstavila tudi pogoje za trajni dogovor, ki vključujejo konec embarga na prodajo tehnologije Huaweiu, umik nedavno uvedenih carin in prekinitev pritiskov, naj Kitajska odkupi več ameriškega izvoza.

Ameriški predsednik pa je z dodatnimi carinami zagrozil tudi Vietnamu, ki ga je opisal kot “največjega mogočega izkoriščevalca”. Prav tako ni zadovoljen s trgovinsko politiko Indije, ki je dvignila dajatve za 28 ameriških izdelkov, med njimi tudi kmetijskih proizvodov. Indijska poteza je odgovor na carine, ki jih je Washington uvedel na jeklo in aluminij, kaplja čez rob pa je bila ukinitev preferenčnega dostopa do ameriškega trga, ki je indijskim podjetjem omogočal pet milijard evrov neocarinjenega izvoza v ZDA.

Na srečanju v Osaki bodo v ospredju tudi podnebni cilji. Evropski komisar za energetiko Maroš Šefčovič je ob tem napovedal, da je prioriteta Evropske unije na podnebnem področju vključitev podnebnih ciljev v trgovinske sporazume. Napoved o izvažanju podnebne politike sicer prihaja po tem, ko se evropski voditelji prejšnji teden niso mogli zediniti glede zaostritve podnebnih ciljev na domači celini zaradi nasprotovanja Poljske, Madžarske, Estonije in Češke.

Evropsko unijo pa pesti tudi urejanje trgovinskih in investicijskih odnosov bližje domu. Po tem, ko Evropska komisija švicarskim borzam ni podaljšala tako imenovane ekvivalentnosti, ki tem omogoča trgovanje z delnicami evropskih podjetij, je Švica napovedala enak protiukrep. Trgovanje z delnicami evropskih podjetij v Švici in obratno se bo tako prekinilo s prvim julijem. Evropska unija je ukrep sprejela, da bi Švico prisilila k sprejemu sporazuma, ki bi v enem dokumentu urejal odnose med Švico in EU. Te odnose trenutno ureja 120 ločenih dokumentov. Sporazum med drugim predvideva avtomatičen prenos evropskih trgovinskih standardov v švicarsko pravo in ureja pravice državljanov EU, ki živijo v Švici. Švicarska vlada glede sporazuma, ki je že izpogajan, zahteva dodatna pojasnila, na kar pa Evropska unija ne pristaja, saj to interpretira kot poskus ponovnih pogajanj. Borzni trgi med Švico in Evropsko unijo so močno prepleteni: tretjina trgovanja z največjimi švicarskimi podjetji na primer poteka v Londonu. 

Češka vlada pod vodstvom premiera Andreja Babiša je prestala glasovanje o nezaupnici. Glasovanje so spodbudili nedeljski protesti v Pragi, ki se jih je udeležilo 250 tisoč ljudi in so bili največji protesti na Češkem po padcu komunizma. Protestniki so zbrali tudi 400 tisoč podpisov pod peticijo z zahtevo po odstopu Babiša zaradi konflikta interesov. Preliminarno poročilo Evropske komisije je namreč ugotovilo, da Babiš še vedno nadzoruje kmetijski in medijski konglomerat Agrofert, čeprav je formalno lastništvo prenesel na neodvisen sklad. Evropska komisija še preiskuje domnevno Agrofertovo zlorabo evropskih sredstev. Babiš sicer vlada z manjšinsko vlado, ki jo podpirajo socialni demokrati in komunisti.

Madžarsko sodišče je zavrnilo zahtevo za izročitev nekdanjega makedonskega premiera Nikola Gruevskega. Izročitev je zahtevala Makedonija, ki ga bremeni nepravilnosti pri nakupu luksuznega avtomobila in sodelovanja v napadu na parlament aprila 2017. Gruevski je po menjavi oblasti pobegnil na Madžarsko, ki mu je podelila politični azil. 

Zavod za gozdove je razglasil veliko nevarnost širitve lubadarja na Koroškem. Največ napadenih dreves je v občini Dravograd. Kot pojasni Branislav Gradišnik iz slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove, je razlog za razmah lubadarja v obsežnem vetrolomu, ki je območje prizadel konec lanskega leta.

Izjava