Sodišče Evropske unije je odločilo, da Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex, ni pristojna za presojo utemeljenosti odločitev o vrnitvi ali prošenj za mednarodno zaščito. Zato po odločitvi sodišča agencija ne more odgovarjati za kakršnokoli škodo, povzročeno zaradi deportacij beguncev. Šestčlanska družina iz Sirije je v tožbi proti Frontexu trdila, da je Frontex leta 2016 izvedel pushback iz Grčije v Turčijo, s tem pa kršil pravila azilnega postopka in pravice štirih otrok, saj je starše pri deportaciji v Turčijo agencija ločila od njih. Agencija je v sodelovanju z grško policijo družino prisilno deportirala, še preden so grške oblasti obravnavale njeno prošnjo za azil. Kakor je odločilo sodišče, Frontex zgolj nudi tehnično in operativno pomoč državam. Za azilni postopek pa je odgovorna država članica Evropske unije, in ne Frontex. V nizozemski odvetniški pisarni Prakken d'Oliveira, ki je zastopala tožnike, menijo, da sodba kaže luknjo v odgovornosti Frontexa, zaradi katere agencija ne more odgovarjati za lastna dejanja. 

Tunizijska policija je aretirala dva vodilna predstavnika opozicijske stranke Ennahda: začasnega vodjo stranke Mondhera Ounissija in vodjo sveta stranke Abdela Karima Harounija. Ounissijeva aretacija je sledia objavi zvočnih posnetkov na družbenih omrežjih, v katerih naj bi obtožil nekatere uradnike v svoji stranki, da skušajo nadzorovati stranko in prejemajo nezakonita sredstva. Tunizijsko državno tožilstvo je sprožilo preiskavo, Ounissi pa je na Facebooku odgovoril, da so posnetki lažni. Sicer člana nista edina zaprta oziroma sankcionirana člana stranke po državnem udaru in razpustitvi parlamenta predsednika Kaisa Sajeda leta 2021.  Lani je s spremembo ustave Sajed dobil pooblastila za imenovanje predsednika vlade, ki izvršuje njegove politike. 

V srbskem parlamentu so poslanci opozicije z žvižganjem in protestiranjem obstruirali sejo, na kateri je vladajoča koalicija za novega kmetijskega ministra potrdila Slobodana Cvetkovića iz socialistične stranke. Parlamentarna opozicija je blokiranje seje začela včeraj, ker vlada ni izpolnila zahtev protestnikov, ki 18. teden protestirajo proti nasilju oziroma proti odzivu oblasti na dva strelska pohoda. Predsedniku Aleksandru Vučiću očitajo, da se posmehuje protestnikom in njihovim zahtevam po končanju propagiranja nasilja v medijskem prostoru. Prav tako v opoziciji in na protestih zahtevajo odstop Vučića in nove volitve. Poslanec opozicijske Zeleno-leve fronte Radomir Lazović je dejal, da bodo sejo parlamenta blokirali, dokler ne dobijo odgovora Vučića o razpisu predčasnih volitev. 

Španska nogometna zveza je odpustila selektorja ženske reprezentance Jorgeja Vildo. Službo je izgubil skoraj tri tedne po tem, ko je na podelitvi kolajn ob osvojitvi naslova svetovnih prvakinj predsednik nogometne zveze Luis Rubiales brez privoljenja poljubil reprezentantko Jenni Hermoso. Rubiales je obtožbe o tem, da je reprezentantko poljubil brez privoljenja, zavrnil, Mednarodna nogometna zveza Fifa pa ga je suspendirala za 90 dni. Sicer pa to ni bilo prvič, da so španske reprezentantke kritizirale odnos Vilde in nogometne zveze. Petnajst španskih igralk je lani zahtevalo odstop Vilde zaradi neustreznih trenerskih metod, pretiranega nadzora in manipulacij. Rubiales je Vildo takrat podprl. Nova selektorica je postala Montse Tome, ki je od leta 2018 opravljala funkcijo pomočnice selektorja. Za slovenskim je tako padel še španski selektor ženske reprezentance. 

Ambasada Rog je sporočila, da je upravno sodišče razsodilo, da je leta 2019 policija pri vračanju sirskega begunca na Hrvaško kršila več njegovih pravic. Med drugim prepoved nečloveškega ravnanja v okviru načela nevračanja, pravico do azila, prepoved kolektivnega izgona, pravico do sodnega varstva ter pravico do izjave. Skupino dvanajstih beguncev je policija obkolila na meji na Kolpi. Tožnik je poskušal zaprositi za azil, saj njegov oče že prebiva v Sloveniji, a ga niso poslušali. Na policijski postaji so skupini nato brez prevajalca in brez zaslišanja dali v podpis izjavo, da so ekonomski migranti, katerih ciljna država je Italija. Miho Blažiča iz Ambasade Rog smo vprašali, ali je podobne izjave policija dajala v podpis tudi drugim beguncev. 

Izjava

Od slovenskih so skupino beguncev prevzeli hrvaški policisti in jo odgnali v smer Velike Kladuše na severozahodu Bosne in Hercegovine. Na Ambasadi Rog pravijo, da sodba dokazuje, da je bila praksa nezakonitega izganjanja prosilcev za azil pod tedanjo vlado Marjana Šarca sistematična. Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je tedaj tako kot danes vodil Boštjan Poklukar, je storilo vse, da bi preprečilo organom preučevanje njihovega delovanja. Po deportaciji so ostali brez možnosti pritožbe, ob podani tožbi na sodišče pa je ministrstvo po trditvah Ambasade Rog več let skušalo ustaviti postopek, med drugim s sklicevanjem na neverodostojnost žrtve. Sodba po stališču nevladne organizacije dokazuje tudi, da je ministrstvo vedelo za sistematično kršenje pravic prosilcev na Hrvaškem, a jih je ignoriralo. Upravno sodišče je v sodbi navedlo večje število poročil, ki so pričala o zlorabah vrnjenih prosilcev, ter druga poročila slovenskih in tujih institucij, česar ne ministrstvo ne policija nista upoštevala ter sta nadaljevala s postopki vračanja še naprej. O pomenu sodbe Blažič:

Izjava

Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je odločila, da je sedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić primeren kandidat za generalnega direktorja s polnim mandatom. Pozitivno oceno je dobil tudi drugi kandidat Boštjan Lindav, končna odločitev pa bo v rokah ministra Boštjana Poklukarja. Lindav je pred tem napovedal tožbo na upravno sodišče, če bo za generalnega direktorja policije izbran Jušić. Kot pravi, Jušić ne izpolnjuje formalnih pogojev za to delovno mesto. Sicer je bil Lindav vršilec dolžnosti v času ministrice Tatjane Bobnar, namesto njega pa je za vršilca dolžnosti Poklukar izbral Jušića. 

Odbor za pravosodje je podprl predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov. Podprli so tudi koalicijska dopolnila, ki odpravljajo pomisleke, ki jih je imela zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ti pomisleki so se nanašali na naravo zakona; ali gre za institut abolicije ali amnestije pri odpravi covidnih odlokov. Po novem predlogu zakona bodo državljani dobili povrnjene globe po uradni dolžnosti. Prejeli bodo informativne izračune, ki jim bodo lahko ugovarjali. 

Generalni direktor statističnega urada Tomaž Smrekar je pojasnil razloge za razliko v oceni lanskoletne rasti bruto domačega proizvoda. Lanskoletna ocena urada glede rasti BDP-ja je bila 5,4 odstotka, po prvi letošnji oceni za lansko leto pa je bila rast dvainpolodstotna. Smrekar je pojasnil, da gre za revizijo ocene na podlagi novih podatkov.  Glavna neznanka so bile lani cene energentov. Smrekar je zanikal, da na izračune urada vpliva vlada ali kdo drug. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da jih na ministrstvu čaka nekaj dodatnega pojasnjevanja investitorjem in investicijskim bankam, kako je prišlo do razlike v ocenah. Ne pričakuje pa, da bi se zaradi tega kaj bistveno spremenilo glede stroškov zadolževanja Slovenije.

Vir fotografije: Wikipedia Commons