Izraelska okupatorska vojska je izvedla racijo na begunsko taborišče v mestu Dženin na Zahodnem bregu. Med napadom je ubila vsaj deset ljudi in jih več kot 35 ranila. Reševalcem so dostop do taborišča izraelski vojaki blokirali. Vojakom so sledili buldožerji, ki so uničevali ceste. Izraelski napadi na begunsko taborišče sledijo večtedenskim racijam, ki so jih proti odporniškim skupinam v taborišču izvajale kolaborantske varnostne enote Palestinske oblasti. Okupatorske enote so v Dženinu aretirale okrog 20 ljudi, v mestu Kalkilija so jih aretirale 64, v Betlehemu 18 in še vsaj 11 v drugih krajih na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelski naseljenci so se medtem pod zaščito okupatorske vojske odpravili na požigalske izlete v palestinski vasi Funduk in Džinsafut vzhodno od mesta Kalkilija.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo prošnjo romunskega predsedniškega kandidata Călina Georgescuja, da zamrzne odločitev romunskega ustavnega sodišča o razveljavitvi novembrskih predsedniških volitev. Po ugotovitvi sodnikov Evropsko sodišče za človekove pravice za to zadevo ni pristojno. Romunsko ustavno sodišče je v začetku decembra po Georgescujevi zmagi v prvem krogu izid volitev razveljavilo z obrazložitvijo, da se je v kampanjo v Georgescujevo korist vmešala Rusija. Georgescu se je na odločitev pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice s trditvijo, da je ustavno sodišče s tem kršilo pravico do svobodnih volitev in pravico do poštenega sojenja. Romunska vlada je pred dvema tednoma ponovitev predsedniških volitev razpisala za začetek maja, Georgescu pa je napovedal ponovno kandidaturo.

Istanbulsko sodišče je odredilo pripor za predsednika turške nacionalistične Stranke zmage Ümita Özdağa zaradi hujskaštva in spodbujanja izgredov proti sirskim beguncem v provinci Kayseri julija lani. Istanbulsko javno tožilstvo je v ponedeljek začelo preiskavo proti Özdağu zaradi žaljenja predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, obtožbo hujskaštva pa so dodali danes. Julija lani so v več mestih v provinci Kayseri zaradi govoric o posilstvu, ki naj bi ga zagrešil sirski begunec, potekali izgredi, med katerimi so turški protestniki vandalizirali lastnino Sircev. Enega Sirca so turški napadalci ubili, v izgredih je bilo ranjenih okrog 120 ljudi, policija pa jih je aretirala skoraj 500. V Turčiji je po uradnih podatkih okrog tri milijone sirskih beguncev.

Guverner province Južni Kivu v Demokratični republiki Kongo, Jean-Jacques Purusi, je sporočil, da je uporniška skupina M23 zasedla logistično pomembno mesto Minova. Hkrati je potrdil, da so uporniki v provinci zavzeli še rudarska mesta Lumbishi, Numbi in Shanje. V sosednjem Severnem Kivuju so uporniki zasedli mesto Bweremana. M23 je etnično tutsijevska uporniška skupina, nastala z odcepitvijo od kongovske vojske leta 2012, in je najmočnejša izmed več kot 100 uporniških milic, ki se bojujejo za nadzor nad rudno bogatim vzhodnim delom Konga. Združeni narodi in Demokratična republika Kongo obtožujejo sosednjo Ruando, da skupino M23 zalaga z orožjem.

18 ameriških zveznih držav je skupaj z mestno občino San Francisco in Zveznim okrožjem Kolumbija vložilo tožbo na zveznem sodišču v Massachusettsu proti odloku predsednika Donalda Trumpa o ukinitvi pravice do državljanstva na podlagi rojstva na ozemlju Združenih držav. Hkrati je tožbo na zveznem sodišču v New Hampshiru vložila ameriška organizacija za državljanske pravice ACLU. Pritožniki odlok označujejo za neskladen s 14. amandmajem ameriške ustave. Trump trdi, da dikcija amandmaja izključuje otroke staršev, ki v državi bivajo nezakonito. Odlok je Trump podpisal na prvi dan predsednikovanja, v veljavo pa stopi po tridesetih dneh.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je prestal interpelacijo. Po več kot deseturni izredni seji, ki se je zaključila nekaj minut po polnoči, je proti interpelaciji glasovalo 35 poslancev, podprlo pa jo je 29 poslancev, kar je šest manj, kot se jih je podpisalo pod zahtevo za interpelacijo. Poleg poslancev Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije – strank, ki sta interpelacijo predlagali – sta za interpelacijo glasovala dva samostojna poslanca. Na koalicijski strani so se glasovanja vzdržali poslanci Levice in socialdemokratov. Predlagatelji interpelacije so ministru Poklukarju očitali nezakonito imenovanje Senada Jušića na mesto generalnega direktorja policije, sklicujoč se na oktobrsko ugotovitev upravnega sodišča o kršitvi postopka imenovanja. Poleg tega so predlagatelji ministru očitali kadrovsko stisko na policiji, slabe razmere na Centru za varovanje in zaščito ter splošno poslabšanje varnosti v državi.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je sprejel odstop direktorja javne investicijske agencije Spirit, Roka Capla. Capl je odstop ministru ponudil zaradi nepravilnosti pri javnem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-saleški regiji. Po poročanju časnika Finance je agencija podjetjema VonPharma SI in Vital QI dodelila po okrog deset milijonov evrov oziroma skupno okrog 20 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod. Obe podjetji sta bili v lasti Tadeja Von Horvatha, nekdanjega člana podmladka socialdemokratov, po pravilih razpisa pa smejo povezana podjetja skupaj prejeti največ deset milijonov evrov. Agencija Spirit je dodelitev sredstev podjetjema včeraj razveljavila, minister Han pa je prejšnji teden odredil notranjo revizijo razpisa in pobudo za revizijo vložil tudi na Računsko sodišče. Han je direktorja po sprejetju odstopa pohvalil za hiter prevzem odgovornosti in zatrdil, da na podlagi spornega razpisa ni bila podpisana še nobena pogodba in da sredstva še niso bila izplačana. Razpis je agencija objavila maja lani in vključno z zdaj razveljavljenima odobrila 15 projektov s skupnim državnim financiranjem v višini nekaj več kot 50 milijonov evrov. Med prejemniki sredstev je po poročanju časnika Finance tudi podjetje Bona J v lasti nečakinje člana socialdemokratov Sandija Češka.

Iz Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, so sporočili, da bo Damir Črnčec, trenutno državni sekretar na ministrstvu za obrambo, s prvim februarjem postal pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost. Črnčečevo imenovanje v sporočilu za javnost pri SDH utemeljujejo z njegovimi izkušnjami na področju varnosti in odpornosti organizacij. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo je Črnčec postal junija 2022, ko je ministrstvo prevzel Marjan Šarec, ponovno je bil imenovan oktobra lani, ko je Šarca zamenjal Borut Sajovic.