Ameriška vojska je v sklopu novih zračnih napadov na Jemen bombardirala migrantski center za pridržanje v prestolnici Sana. V napadu je ubila 68 afriških delavcev, ki so bili pridržani v Jemnu na poti v Saudovo Arabijo. Po poročanju Al Džazire so 16 migrantov, ki so po bombardiranju skušali zbežati iz centra, ubili pripadniki odporniškega gibanja Ansar Alah, znani kot hutijevci. Jemen predstavlja eno od preprek delavcem iz vzhodne Afrike, ki čez Adenski zaliv priplujejo na Arabski polotok, tako da se je po vzoru Sredozemlja tudi tam razvila trgovina z migranti. Poleg napada na migrantski center so Američani na različnih lokacijah ubili še skupno 12 ljudi. Vse od 15. marca, ko so Združene države začele z zračno ofenzivo na Jemen, so ubili 250 ljudi.

Izraelska vojska je izvedla zračni napad na južno predmestje libanonske prestolnice Bejrut in kot razlog navedla uničenje stavbe, kjer libanonsko gibanje Hezbolah skladišči raketne izstrelke, kar so v Hezbolahu sicer zanikali. To je bil že tretji napad sionistov na Bejrut od začetka premirja novembra lani. Izrael vzporedno nadaljuje z izvrševanjem genocida v Gazi, kjer so v zadnjih 16 urah ubili 24 ljudi, med drugim tudi desetčlansko družino v mestu Džabalija.

Na meddržavnem sodišču v Haagu so se medtem začela petdnevna zaslišanja o pravnih obveznostih Izraela do Združenih narodov v Gazi. Izrael je lani agenciji Združenih narodov za palestinske begunce, znani kot UNRWA, prepovedal delovanje na palestinskih ozemljih. Zaslišanje Izraela je zahtevala Generalna skupščina združenih narodov, ki je decembra sprejela resolucijo, s katero je Meddržavno sodišče zaprosila za svetovalno mnenje o obveznostih Izraela do agencij Združenih narodov. To mnenje se nanaša predvsem na obveznost Izraela, da zagotovi in olajša neovirano oskrbo z nujno potrebnimi zalogami za preživetje palestinskega civilnega prebivalstva. Sionistični oblastniki namreč vse od 2. marca blokirajo dostavo humanitarne pomoči v Gazo. 

Predsednik Palestinske oblasti na Zahodnem bregu Mahmud Abas je za svojega namestnika in podpredsednika Palestinske osvobodilne organizacije, krajše PLO, imenoval Husejna Al Šejka, s čimer ga je neformalno izpostavil kot svojega naslednika. Abas, ki je predsednik Palestinske oblasti in PLO-ja vse od smrti Jaserja Arafata leta 2004, do zdaj nikoli ni imenoval svojega namestnika. Husejn Al Šejk je veteran gibanja Fatah, najpomembnejše komponentne znotraj PLO-ja. V preteklosti je zagovarjal izjemno pragmatična oziroma kolaborantska stališča v odnosu do Izraela. Bil je eden od ključnih politikov pri zagotovitvi delovnih dovoljenj za Palestince v Izraelu. Leta 2022 je izjavil, da Palestinska oblast nima druge možnosti, kot da sodeluje z Izraelom. Imenovanje Šejka so kritizirali v palestinskih gibanjih PFLP, DFLP in Palestinski ljudski stranki. Abasa obtožujejo, da je zaobšel demokratični proces, s tem ko celotnemu izvršnemu odboru PLO ni dovolil izbrati namestnika. Prav tako so Abasa obtožili, da je imenovanje sprejel pod pritiskom Združenih držav in nekaterih arabskih držav. 

Oblasti v Saudovi Arabiji in Katarju so se zavezale, da bodo Svetovni banki poplačale sirski dolg v višini dobrih 13 milijonov evrov. Odplačilo dolga bo novi oblasti v Siriji omogočilo, da lahko po štirinajstih letih spet računa na sodelovanje s Svetovno banko. Z odplačilom dolga si bo Sirija zagotovila podporo banke v sektorjih obnove in javnega sektorja. To je prva finančna pomoč Saudove Arabije, namenjena Siriji, po padcu predsednika Bašarja Al Asada. Podporo je kraljevina do zdaj izkazovala zgolj v obliki humanitarne pomoči. 

Severnokorejske oblasti so prvič potrdile, da so v sklopu lani podpisanega celovitega strateškega partnerstva v Rusijo poslale svoje vojake v boj v ukrajinski vojni. Po poročanju državne medijske agencija KCNA je voditelj Kim Džong Un izjavil, da so svoje vojake poslali uničit in izbrisat ukrajinske neonacistične okupatorje ter v sodelovanju z ruskimi oboroženimi silami osvobodit območje Kurska. V soboto je prisotnost severnokorejskih vojakov v Kursku potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, ki je pohvalil njihovo junaštvo. O udeležbi severnokorejskih vojakov v ukrajinski vojni sicer zahodni mediji pišejo že več mesecev, ugibajo pa o prisotnosti okrog 10 tisoč severnokorejskih borcev. Rusija in Severna Koreja števila vojakov nista razkrili. 

Na dunajskih predčasnih deželnih volitvah so zopet slavili socialdemokrati. Osvojili so 37 odstotkov glasov, kar je dva odstotka manj kot lani. Sledijo jim skrajno desni svobodnjaki, ki so z več kot 23 odstotki potrojili svoj delež glasov, močno pa je padla podpora Ljudski stranki, ki je z dobrimi 11 odstotki glasov prejela skoraj polovico glasov manj kot leta 2020. Predčasne volitve je januarja sklical dunajski župan Michael Ludwig, ko so potekali koalicijski dogovori med svobodnjaki in ljudsko stranko, ki so kasneje sicer propadli. 

Nova predsednica Slovenske ljudske stranke je postala zdravnica in ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant. Bregant, ki je opravljala funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje v tretji vladi Janeza Janše, je dobila podporo vseh 93 delegatov, ki so oddali veljavno glasovnico. Pred glasovanjem sta svoji kandidaturi umaknila dosedanji predsednik Marko Balažic in Nina Strah. Slednja je na začetku kongresa podala predlog, da delegati glasujejo o sklepu za prekinitev kongresa, dokler izvršilni odbor delegatom ne zagotovi dodatnega gradiva s podatki o članstvu in delovanju občinskih odborov. Kot je pojasnila, se je za ta predlog odločila zaradi špekulaciji o ustanovitvi fiktivnih odborov stranke. Poleg tega Strah preseneča tudi, da ima volilno pravico kar 11 ljubljanskih odborov. Delegati so izglasovali, da kongres vseeno izpeljejo.