OFF Šinavatrinega telefoniranja
Tajsko ustavno sodišče je do zaključka etične preiskave začasno suspendiralo predsednico vlade Petongtan Šinavatra zaradi razkritega telefonskega pogovora z očetom kamboškega premierja Hunom Senom. Sodišče je sporočilo, da je ugodilo peticiji 36 senatorjev, ki so Šinavatra obtožili nepoštenosti in kršenja etičnih standardov v nasprotju z ustavo. Mesto začasnega predsednika vlade bo zasedel namestnik premierke Surija Juangroongruangkit. Šinavatra, ki ima 15 dni časa za odgovor, bo ostala ministrica za kulturo. V telefonskem pogovoru o konfliktu na tromeji med Tajsko, Kambodžo in Laosom, kjer so tajski vojaki ubili enega kamboškega vojaka, je Šinavatra dejala, da gre pri konfliktu za šopirjenje njenih nasprotnikov znotraj vojaškega vodstva. Po razkritju telefonskega posnetka je konservativna stranka Bhumjaithai izstopila iz vladne koalicije. Tajska vojska je po spopadu prevzela nadzor nad mejnimi prehodi, državne oblasti so en mejni prehod zaprle. Kamboški premier Hun Manet je v odziv ukazal zaprtje dveh mejnih prehodov, prejšnji teden pa je kamboška vlada ustavila uvoz nafte in zemeljskega plina iz Tajske.
Ameriški predsednik Donald Trump je z izvršnim ukazom odpravil ameriške sankcije proti Siriji. Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da je s seznama sankcioniranih posameznikov umaknilo več kot petsto Sircev, a da nekaterih sirskih sankcij ne bo preklicalo nemudoma. V okviru izvršnega ukaza mora zunanji minister Marco Rubio pregledati uvrstitev milice Hajat Tahrir Al Šam, ki je decembra lani z oblasti odnesla Bašarja Al Asada in prevzela oblast v Siriji, na seznam tujih terorističnih organizacij. Ukaz predvideva tudi, da bo nova sirska vlada prevzela odgovornost za zaporniška taborišča na severovzhodu države, v katerih so zaprti pripadniki Islamske države. Trump je odpravo sankcij napovedal na majskem zasedanju Sveta za sodelovanje zalivskih držav, na katerem je izrazil željo po normalizaciji odnosov z novo sirsko vlado. Ameriška vlada je leta 1979 Sirijo označila kot sponzorko državnega terorizma – uvrstitev, ki določa embargo na orožje. Sankcije so nadaljevali leta 2004, ko so uvedli dodatne omejitve na izvoz orožja in v gospodarskih odnosih z Združenimi državami. Po začetku državljanske vojne v Siriji leta 2011 in nasilnega zatiranja protivladnih protestov je ameriška vlada zamrznila premoženje sirske vlade v tujini, prepovedala ameriške investicije v Sirijo in omejila uvoz nafte.
Turška policija je pridržala 157 ljudi, med drugim člane opozicijskih strank in nekdanjega župana iz vrst Republikanske ljudske stranke, znane kot CHP, Tunca Soyerja. Pridržanja je odredilo izmirsko tožilstvo v okviru preiskave korupcije, prirejanja razpisov in goljufij. Marca je turška policija aretirala istanbulskega župana in predsedniškega kandidata stranke CHP Ekrema Imamoğluja, zoper katerega je državno tožilstvo izdalo nalog za aretacijo zaradi suma korupcije ter terorističnih povezav. Pred tem je Imamoğluju Univerza v Istanbulu razveljavila diplomo, ki je po turški zakonodaji pogoj za legitimno kandidaturo na volitvah. Oblasti so ukazale štiridnevno prepoved združevanja, a so se kljub temu v številnih mestih po državi odvili protivladni protesti.
Nadaljujemo s suspenzirano novico. Na prvi dan teniškega turnirja v Wimbledonu se je pred športnim kompleksom zbrala skupina protestnikov, ki je od organizatorjev zahtevala prekinitev sodelovanja z britansko banko Barclays zaradi njenega poslovanja z Izraelom. Protestniki so Barclays, nekdanjega naslovnega sponzorja angleške premier lige, obtožili financiranja genocida v Gazi, saj z banko poslujejo orožarska podjetja, ki genocidni tvorbi Izrael dobavljajo orožje. Podjetje se je odzvalo, da je ponosno na sodelovanje s turnirjem in da je zagotavljanje finančnih storitev podjetjem, ki dobavljajo obrambne izdelke Združenemu kraljestvu, Natu in njegovim zaveznikom, vse pomembnejše.
Državnozborski odbor za obrambo je zavrnil predlog stranke Levica za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Predlogu so nasprotovali poslanci Gibanja Svobode in Nove Slovenije, podprli pa so ga poslanci Socialnih demokratov in Levice. Pred tem je vlada sporočila, da ne podpira razpisa posvetovalnega referenduma, češ da je v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti. Milan Jakopovič iz Levice pove, da mora o povišanju vojaških izdatkov odločati celotna družba.
V začetku junija je državni zbor potrdil resolucijo o razvoju slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig vojaških izdatkov na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2030. Na nedavnem vrhu severnoatlantskega zavezništva Nato so voditelji držav članic prikimali dvigu vojaških izdatkov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035, slovenski premier Robert Golob pa je po vrhu dejal, da Slovenija ostaja zavezana k dvigu na tri odstotke BDP-ja. Levica je predlog posvetovalnega referenduma vložila pred sprejetjem vojaške resolucije, saj o povišanju izdatkov ni bila opravljena široka javna razprava. Prejšnji teden je vodja še neustanovljene stranke Mi, Socialisti! Miha Kordiš v parlament vložil pet tisoč podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju vojaških izdatkov.
Akademskih 15
Prejšnji četrtek so se na temo reševanja študentske problematike na Primorskem sestali predsednik Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije na Primorskem oziroma ŠOUP, Alen Mujkić in direktor Študentskih domov Univerze na Primorskem, Viljem Tisnikar. Razlog za sestanek je bil predlog rešitve, ki ga je ŠOUP v začetku junija naslovila tudi na primorsko univerzo. Skladno s predlogom bi študentkam tudi v poletnem času omogočili začasno bivanje v prostih kapacitetah študentskih domov s posebnim razpisom, namenjenim študentkam v bivanjski stiski, so zapisali v objavi na svojih socialnih omrežjih. Ta razpis bi torej omogočil bivanje le tistim študentkam, ki nimajo možnosti druge nastanitve, ostale pa bi bile vseeno primorane prepustiti svoje sobe turistom. Naj ob tem spomnimo, da se morajo študentke v poletnih mesecih iz študentskih domov izseljevati že več kot dvajset let, saj se ti v tem času prelevijo v hostle.
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, danes stopi v veljavo prenovljen sistem pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo na domu. Včeraj so svoja pričakovanja v povezavi s sistemom dolgotrajne oskrbe predstavili na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ti se soglasno strinjajo, da bo za dolgotrajno oskrbo namenjen tudi del prispevka iz študentskega dela. Po novem se bo del, ki je trenutno izplačan za zdravstveno zavarovanje, odvedel v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To pa ne bo vplivalo na višino plačila za študentsko delo, ki je izplačana študentki, niti na obseg pravic, ki ji pripadajo v okviru zavarovanja.
Prejšnji torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal anti-Nato protest Ljudska fronta vojni kontra, v luči evropskega višanja izdatkov za oboroževanje za 800 milijard evrov. Na protestu je med drugimi spregovoril predstavnik Dijaške skupnosti Strehca.
Pozivi mladih proti sodelovanju z vojaško industrijo pa so se nadaljevali tudi naslednji dan, ko je Lista demokratičnega študentstva prejšnjo sredo pred Univerzo v Ljubljani izvedla protestno akcijo, s katero so izrazili svoje nestrinjanje glede novega sodelovanja univerze z izraelskima univerzama Bar Ilan in Tel Aviv, ter že obstoječega sodelovanja z izraelskima inštitutoma Technikon in Weizmann, o katerem smo poročale na redakciji. S protestno akcijo zahtevajo prekinitev vseh poslovanj in sodelovanj z Izraelom ter z vsemi akterji, ki so (ne)posredno vpeti v vojaško industrijo in militarizacijo družbe, so zapisali v objavi na svojih socialnih omrežjih. Vsa obstoječa in bodoča sodelovanja mora UL skrbno preverjati s pravnega, etičnega in moralnega vidika, so še dodali. Odgovor Univerze v Ljubljani pričakujejo do tega petka. Za odziv smo se na UL obrnile tudi me, odgovora pa do zaključka redakcije nismo prejele.
Vlada Donalda Trumpa je na predsednika Harvarda, Alana Garberja, včeraj naslovila pismo, v katerem ga obtožuje kršenja šestega odseka Zakona o državljanskih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase, barve kože in narodnega izvora. V pismu so zapisali, da naj bi preiskava posebne vladne delovne skupine za boj proti antisemitizmu ugotovila, da je univerza ravnala ravnodušno ali celo zavestno sodelovala pri antisemitskem nadlegovanju judovskih študentov in osebja ter ni ščitila judovskih študentov med protesti proti izraelskemu nasilju v Gazi. Ob tem so v primeru neukrepanja univerze zagrozili z ukinitvijo vseh sredstev. Univerza Harvard je v odgovoru izrazila odločno nasprotovanje očitkom in zagotovila, da je v svojem delovanju sprejela proaktivne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov antisemitizma.
Obuditve Suspenzorja si želi Tim, univerzitetni blok novic je pripravila Manica.
***
Odgovor Univerze v Ljubljani (1. 7. 2025):
Pozdravljeni,
Univerza v Ljubljani (UL) ostaja trdno zavezana spoštovanju človekovih pravic, akademski svobodi in mednarodnemu sodelovanju, ki temelji na vrednotah miru, pravičnosti in znanstvene odličnosti. V luči javnih navedb o domnevnem novem sodelovanju z izraelskimi akademskimi ustanovami poudarjamo, da UL ni podpisala nobene pogodbe o sodelovanju v projektu SPARKLE (Scientific training Programme for Advanced Research and Knowledge in Light-Matter Engineering), prav tako ni prejela finančnih sredstev in ni sodelovala pri prijavi projekta. Pri projektu kot pridružena članica brez podpisane pogodbe in brez finančnih sredstev sodeluje Fakulteta za matematiko in fiziko UL (UL FMF), in sicer prek sodelovanja z Institutom »Jožef Stefan«, s katerim ima UL sklenjen sporazum o dolgoročnem sodelovanju.
UL je maja 2024 sprejela sklepe, da pri vseh prijavah projektov z institucijami iz držav, ki izvajajo agresijo ali kršijo človekove pravice, dosledno preverja morebitne povezave z vojaškimi strukturami. V takšnih primerih UL k projektom ne pristopa. Prav tako je UL že lani temeljito proučila vsa obstoječa sodelovanja svojih članic z izraelskimi institucijami. Ugotovili smo, da ta sodelovanja potekajo v okviru širših mednarodnih konzorcijev, ki jih financira Evropska unija, in da v njih ni bilo zaznanih vsebin ali praks, ki bi bile v nasprotju z vrednotami Univerze v Ljubljani, predpisi Republike Slovenije ali usmeritvami Sveta EU.
Vse raziskovalne projekte bomo še naprej skrbno presojali z najvišjo mero etične in pravne odgovornosti.
Lep pozdrav.
Dodaj komentar
Komentiraj