Predstavniki parlamenta otoškega Tajvana, na katerem se že desetletja gnete protikomunistična opozicija, so nejevoljni, ker jih izvršna oblast ni obvestila o načrtovanem srečanju predsednikov Tajvana in Kitajske, Ma Ying-jeouja in Xi Jinpinga, ta konec tedna v Singapuru. Srečanje, ki sta ga vodstvi obeh držav že potrdili, bo prvo na nivoju predsednikov po koncu kitajske državljanske vojne leta 1949. Tajvanska opozicija od predsednika pričakuje zagotovitev, da srečanje  statusa države ne bo ogrozilo.   

Lepe potapljajoče Maldive še naprej preveva politična nestabilnost. Predsednik države Abdulla Yameen je pred protesti opozicijske Maldivske demokratične stranke, napovedanimi za četrtek, razglasil enomesečno izredno stanje, v časa katerega so med drugim suspendirane naslednje z ustavo zagotovljene pravice: pravica do združevanja, svobodnega izražanja in gibanja ter prepovodi samovoljnega odvzema prostosti. Predsednik javnost pomirja z besedami, navajamo, "Moji dragi državljani, zagotavljam, da bomo odlok izvajali samo v obsegu, ki bo v dani situaciji nujno potreben", konec navedka. Opozicija je proteste napovedala zaradi aretacije predsednika Maldivske demokratične stranke, Mohameda Nasheeda, sicer prvega demokratično izvoljenega predsednika Maldivov, ki je bil prisiljen zapustiti predsedniško palačo pred letoma, v situaciji, ki jo je mednarodni parket označil za puč. Aktualni predsednik je za uvedbo povečanih pooblastil represivnih sil izkoristil eksplozijo na ladji, na kateri je plul z družino, za katero sicer tuji opazovalci menijo, da je bila posledica okvare, Yameen pa vztraja, da je šlo za poskus umora.

V povolilni Turčiji nič novega. O nadaljevanju vojaških napadov na tabore Kurdske delavske stranke v Turčiji in čezmejnem severu Iraka smo že poročali, nadaljujejo pa se tudi aretacije domnevnih somišljenikov Erdoganovega tekmeca, živečega v tujini, klerika Fetullaha Gulena. Več ducat visokih uradnikov iz različnih državnih struktur je obtoženih poskusa vzpostavljanja, navajamo, “vzporedne države”. Že v ponedeljek sta bila pridržana urednika levo usmerjenega Nokte, izvode časopisa z naslovom “Začetek državljanske vojne v Turčiji” pa so po odločbi istanbulskega sodišča umaknili s prodajnih polic. Urednika Nokte sta zaradi naslova in siceršnje, do Erdoganove zmage kritične vsebine članka, obtožena hujskanja k nasilju, pred mesecema sta bila zaradi izražane kritike obtožena le blatenja predsednika Erdogana.

Viktor Ponta, ki se je odhoda s položaja kljub začetkom sodnega procesa zaradi korupcije in političnim pritiskom dolgo otepal, je klonil in po sinočnjih množičnih protestih v Bukarešti napovedal odstop z mesta predsednika romunske vlade. Več kot 20.000 ljudi se je na ulice Bukarešte zgrnilo po petkovem požaru v nekem nočnem klubu v romunski prestolnici, v katerem je umrlo 32 ljudi. Do požara je prišlo zaradi neupoštevanja požarne varnosti, ker pa so mnogi prepoznali tragedijo tudi kot odraz neurejenih razmer v romunski družbi in korupcije v visoki politiki, so protesti hitro prerasli v protivladne.

Pozivi k odstopu, ki so leteli tudi na romunskega notranjega ministra Gabriela Opreo, so očitno pri premierju Ponti zalegli in vodja vladajoče Socialdemokratske stranke je po burni noči odstopil z mesta predsednika romunske vlade. Ponta se z očitki o koruptivni preteklosti srečuje že dlje časa, obtožbe pa so se pred kratkim konkretizirale z začetkom sodnega procesa, Ponti očitajo, da je še pred nastopom na premiersko mesto kot odvetnik za fiktivno svetovanje od državnih energetskih podjetij v žep pospravil več kot 40.000 evrov.

Državni zbor je tik pred glasovanjem o zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvah zakona o obrambi, ki ga predlaga Radio Študent. Zavrnitev referenduma o spremenjenem obrambnem zakonu, ki omogoča širitev pooblastil vojske, je predlagala vladajoča SMC, ki se pri tem sklicuje na pred dvema letoma spremenjen 90. član ustave. Ta ne dopušča ljudskega glasovanja o zakonih, ki se dotikajo zagotovitve obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ker le-teh ni, prav tako pa Slovenije v tem trenutku nihče ne ogroža, bo Radio Študent najverjetnejšo odločitev državnega zbora o zavrnitvi spodnašal pred ustavnim sodiščem.  

Medtem ko usoda pobude za referendum o spremembah zakona o obrambi še ni znana, pa je že znan datum referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Večina poslanskih skupin je namreč napovedala, da bo upoštevala predlog parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve, po katerem bi o zakonski izenačitvi istospolnih partnerskih zvez z raznospolnimi odločali 20. decembra. Vlada je sicer, potem ko je ustavno sodišče dopustilo referendum, predlagala njegov razpis za 10. januar, a so se člani odbora na predlog SDS odločili predlagati zgodnejši datum.  Če bo 20. december obveljal, bodo referendumska opravila začela teči 17. novembra.