15. 2. 2019 – 15.00

OFF (skoraj) vsega po starem

Audio file
Audio file
14. 2. 2019 – 17.00
Španska vlada v parlamentu poražena, verjetne ponovno volitve

Španski premier Pedro Sanchez je razpustil parlament in za 28. april sklical predčasne parlamentarne volitve. Sanchez, vodja manjšinske vlade socialistov, se je za ta korak odločil po tem, ko v parlamentu ni uspel zbrati zadostne podpore za sprejetje proračuna. To bodo tretje predčasne volitve v Španiji v zadnjih štirih letih.

Senat Združenih držav Amerike je s 83 glasovi za in 16 proti potrdil predlog proračuna za vse agencije zvezne vlade do konca septembra. Kasneje mu je s 300 glasovi za in 128 proti sledil še predstavniški dom ameriškega kongresa. Predlog proračuna predvideva 1,22 milijarde evrov za izgradnjo skoraj 89 kilometrov dolgih pregrad na ameriško-mehiški meji, vendar številka še vedno odstopa od zahtev predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki zahteva 5,1 milijarde evrov. Ker mu kongres, ki je v skladu z ustavo odgovoren za razporejanje javnega denarja, ni odobril želenih sredstev, Trump decembra lani ni hotel podpisati proračunskega zakona. To je sprožilo zaustavitev dela vlade, ki je trajala rekordnih 35 dni.

Audio file
23. 1. 2019 – 12.00
O zaprtju ameriške zvezne vlade

Tokrat je Trump napovedal, da bo zakon vendarle podpisal in se tako izognil ponovnemu zaprtju vlade, a bo, kot je dejala predstavnica za stike z javnostjo v Beli hiši Sarah Sanders, hkrati razglasil tudi izredno stanje. S tem naj bi, citiramo, “poskrbel za ustavitev nacionalne varnostne in humanitarne krize na meji z Mehiko”. Konec citata. Z razglasitvijo izrednega stanja Trump ne bo le reševal “kriznega žarišča”, temveč bo lahko proračunska sredstva preusmeril za gradnjo obljubljenega zidu. Demokrati v predstavniškem domu uvedbi izrednega stanja nasprotujejo, saj menijo, da bi Trump s tem zlorabil svoja pooblastila.

Audio file
28. 2. 2018 – 12.00
Tegobe Haitija in vmešavanje ZDA

Predsednik Haitija Jovenel Moise je po tednu demonstracij, na katerih protestniki zahtevajo njegov odstop, po televiziji nagovoril ljudstvo z besedami, da države ne bo prepustil oboroženim skupinam in tihotapcem mamil. Haitijci so ulice zavzeli zaradi visoke inflacije in očitkov predsedniku o kraji denarja za humanitarno pomoč, ki je bila namenjena za obnovo po potresu leta 2010; izginilo naj bi tudi za dve milijardi dolarjev nafte, ki jo je tej karibski državi poslala Venezuela. Jovenel Moise, nekdanji poslovnež, ki so mu zaradi ukvarjanja s kmetijstvom nadeli vzdevek Banana Man, je sicer politični novinec, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2016. Nasledil je svojega političnega mentorja Michela Martellyja, sicer nekdanjega pevca, ki je nastopal pod umetniškim imenom Sweet Micky.

Audio file
9. 10. 2016 – 20.00
O razlogih, poteku in nekaterih posledicah particije Britanske Indije na Indijo in Pakistan

Zaradi napada avtomobila bombe na konvoj indijskih varnostnih sil v indijskem delu pokrajine Kašmir, v katerem je bilo ubitih najmanj 46 vojakov, je indijski premier Narendra Modi zagrozil Pakistanu s povračilnimi ukrepi, pakistanskega veleposlanika v New Delhiju pa poklical na zagovor. Odgovornost za napad je namreč prevzela islamistična skupina Džaiš e Mohamad, katere jedro deluje v Pakistanu. Čeprav je Pakistan zavrnil vsakršno povezavo z incidentom, indijsko zunanje ministrstvo trdi, da imajo neizpodbitne dokaze o vpletenosti Islamabada. Kašmir je razdeljen med Indijo in Pakistanom od leta 1947, ko sta državi razglasili neodvisnost od Velike Britanije, in od takrat vir konflikta v regiji.

Vlada je odločila, da bo na podlagi delitve bremen in v skladu z načelom solidarnosti med državami članicami Evropske unije sprejela pet prosilcev za mednarodno zaščito z Malte, ki sodijo v kategorijo ranljivih oseb s posebnimi potrebami.

Audio file
18. 1. 2019 – 17.00
O tožbi policije zoper informacijsko pooblaščenko in motnjah v delovanju državnega organa

Medtem je na tiskovni konferenci varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer predstavila izsledke nadzora o ravnanju policistov na južni meji s Hrvaško. Očitkov o policijskem zavračanju beguncev in izganjanju le-teh nazaj na Hrvaško brez omogočanja azilnega postopka, torej o tako imenovanih pushbackih, ni mogla ne potrditi ne zavrniti. Po besedah namestnika varuhinje Ivana Šeliha, sicer tudi vodje državnega preventivnega mehanizma, zadolženega za področje policijskih postopkov, nekateri podatki vseeno kažejo na resnost očitkov, da je v policijskih postopkih lahko prišlo do nepravilnosti. V okviru nadzora so obiskali dve policijski postaji, Metlika in Črnomelj, za dodatne informacije pa so zaprosili tudi Ministrstvo za notranje zadeve. V končnem poročilu so zapisali, da pogrešajo resnejše in natančnejše preverjanje osebnih okoliščin vsakega posameznega migranta. V zvezi s tem zato predlagajo sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci.

Audio file
4. 10. 2018 – 17.00
Zakaj se okoljevarstveniki ne strinjajo z Uredbo o hrupu?

Na tiskovni konferenci je varuhinja obelodanila še, da je na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju. Uredbo je lansko leto sprejela prejšnja vlada Mira Cerarja, v času, ko je opravljala le še tekoče posle. Namestnica varuhinje Kornelija Marzel je opozorila, da po mnenju varuhinje uredba krši načelo pravne države, skladnost s splošnimi načeli mednarodnega prava, načelo enakosti pred zakonom, pravico do zdravega življenjskega okolja in usklajenost z drugimi pravnimi akti, konkretno z zakonom o varstvu okolja. Prav tako naj uredba ne bi bila usklajena z evropsko direktivo, kakor trdi Ministrstvo za okolje, temveč ravno obratno.

Audio file
15. 1. 2019 – 17.00
O filmskem pobegu iz koprskega zapora in ali to pomeni, da potrebujemo tudi filmske zapore

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je objavila razpise za več kot 50 prostih delovnih mest pravosodnih policistov. Zaradi kadrovske podhranjenosti dodatne pravosodne policiste potrebujejo v vseh zavodih za prestajanje zapornih kazni in v Prevzgojnem domu Radeče. Vest prihaja le dan po odhodu generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja, ki ga je vlada na čelu z ministrico za pravosodje Andrejo Katič razrešila, ker z njim zaradi napetega ozračja ne more več sodelovati.

Evropska investicijska banka je projekt izgradnje drugega železniškega tira Divača-Koper na svoji spletni strani uvrstila na seznam v bodoče financiranih projektov. Iz družbe za razvoj projekta drugi tir 2TDK so sporočili, da je predvidena višina financiranja 250 milijonov evrov. Investicijski program za gradnjo projekta drugi tir med drugimi viri financiranja predvideva tudi posojilo mednarodnih finančnih institucij in Slovenske izvozne in razvojne banke. Investicijski program je vlada potrdila 24. januarja in je ocenjen na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov brez davka na dodano vrednost. V okviru priprav na gradnjo na sedmih lokacijah od decembra potekajo arheološka izkopavanja, ki naj bi bila končana spomladi. Dela na drugih lokacijah naj bi stekla do konca tega meseca.

Audio file
11. 2. 2019 – 17.00
O načrtovani pripojitvi javnega podjetja Snaga podjetju Vodovod-Kanalizacija

Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so na skupščini podali soglasje za pripojitev podjetja Snaga k podjetju Vodovod-Kanalizacija. Nova družba se bo tako sedaj imenovala Javno podjetje Vodovod kanalizacija Snaga, krajše JP Voka Snaga.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.