Na parlamentarnih volitvah v Romuniji je relativno večino z 22 odstotki ponovno osvojila Socialdemokratska stranka trenutnega premierja Marcela Ciolacuja. Na drugo mesto se je uvrstilo fašistično Zavezništvo za zedinjenje Romunije z 18 odstotki glasov, na tretjem pa trenutna koalicijska partnerica Socialdemokratov Nacionalna liberalna stranka s 14 odstotki glasov. Desničarska Unija rešimo Romunijo, ki jo vodi kandidatka v drugem krogu predsedniških volitev Elena Lasconi, je prejela 12 odstotkov glasov. Parlamentarne volitve so potekale teden pred drugim krogom predsedniških volitev. V prvem krogu teden prej je največ glasov kot neodvisni kandidat osvojil fašist Călin Georgescu. Kandidata obeh koalicijskih strank sta v prvem krogu izpadla. Vladajoči Socialdemokrati so večino na parlamentarnih volitvah tako osvojili kljub porazu na sočasnih predsedniških.

Socialdemokrati, v tem primeru opozicijski, so na predčasnih parlamentarnih volitvah slavili tudi na Islandiji. Socialdemokratsko zavezništvo pod vodstvom Kristrún Frostadóttir je z okrog 20 odstotkov glasov osvojilo 15 sedežev v 63 članskem parlamentu. Do sedaj vladajoča konzervativna Stranka neodvisnosti je osvojila nekaj več kot 19 odstotkov glasov, kar je strankin najnižji volilni rezultat. Na tretjem mestu je pristala Liberalna reformna stranka s skoraj 16 odstotki glasov. Prva koalicijska partnerica Stranke neodvisnosti, neoliberalna Progresivna stranka, je prejela le 7 odstotkov glasov, druga koalicijska stranka – Levo-zeleno zavezništvo – pa ni prestopila parlamentarnega praga. Predčasne volitve je premier Bjarni Benediktsson sklical sredi oktobra zaradi nestrinjanj znotraj koalicije glede zunanje, migrantske in energetske politike, s čimer je desno-zelena koalicija razpadla po sedmih letih vladanja.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili se je označila za edino legitimno predstavnico oblasti v državi in ob tem izjavila, da ne namerava zapustiti položaja, dokler v državi ne izvedejo ponovnih parlamentarnih volitev. Predsednica namreč ne priznava izida parlamentarnih volitev, ki so potekale konec oktobra in na katerih je znova zmagala stranka Gruzijske sanje. Zurabišvili je zato pred približno dvema tednoma ustavno sodišče zaprosila za razveljavitev rezultatov volitev. Predsedniške volitve so sicer razpisane za 14. december. Zaradi spremembe ustave leta 2017, ko je bila prav tako na oblasti stranka Gruzijske sanje, predsednika države sicer ne volijo volivci, temveč ga izbere 150-članski parlament kot del 300-članskega volilnega kolegija. Gruzijske sanje so za svojega kandidata pretekli teden imenovale nekdanjega nogometaša Mihaila Kavelašvilija, opisani sistem pa vladajoči stranki skoraj zagotavlja, da bo predsedniško funkcijo osvojil njen kandidat. V Gruziji so sinoči že četrti zaporedni večer potekali protesti, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi. V prestolnici Tbilisi je ponovno prišlo do spopadov med protestniki in policijo. Slednja je uporabila vodni top in solzivec, nekateri protestniki pa so v pripadnike represivnih organov metali pirotehnična sredstva. Gruzijska policija je aretirala več kot 200 ljudi, med njimi tudi opozicijskega voditelja Zuraba Džaparidzeja. Predsednik vlade Irakli Kobahidze je ob tem opozicijo obtožil koordiniranega nasilja z namenom strmoglavljenja ustavnega reda. Protesti so po poročanju gruzijskih medijev potekali v vsaj 8 mestih. V mestu Hašuri so protestniki metali jajca v stavbo Gruzijskih sanj, v mestu Poti pa so blokirali glavno dovozno cesto do istoimenskega pristanišča ob Črnem morju. Protesti, ki v državi sicer trajajo že od parlamentarnih volitev konec oktobra, so se dodatno okrepili po tem, ko je premier Kobakhidze napovedal, da bo vlada odložila pristopna pogajanja za priključitev Evropski uniji do leta 2028.

Vojska sirske vlade predsednika Bašarja Al Asada je začela protiofenzivo proti džihadistični milici Hajat Tahrir Al Šam. Vladna letala so ob podpori ruskih bombardirala mesto Idlib, kjer ima sedež Vlada sirijske odrešitve pod vodstom Tahrira Al Šama. Po navedbah vojske je vlada ponovno prevzela nadzor nad več mesti in vasmi, ki jih je uporniška milica zavzela med vikendom. Pripadniki milice Hajat Tahrir Al Šam, ki jo podpira Turčija, so v nedeljski ofenzivi prodrli v mesto Alep in sirsko vojsko prisilili, da se je umaknila iz severnega dela mesta. Milica prav tako prodira južneje proti mestu Hama. Džihadisti sicer napade izvajajo že od pretekle srede, ko so začeli hitro zavzemati ozemlje na severozahodu Sirije. V četrtek so tako prekinili avtocestno povezavo med Alepom in prestolnico Damask ter nato zavzeli več kot 50 novih naselij na severu Sirije. Gre za najintenzivnejši napad skupine od leta 2020, ko sta ob posredovanju Rusije in Turčije milica Hajat Tahrir Al Šam in centralna oblast pod vodstvom sirskega predsednika Bašarja Al Asada sklenili premirje, frontna črta pa se od takrat ni spreminjala.

V vseh desetih nemških tovarnah proizvajalca avtomobilov Volkswagen so delavci začeli opozorilne stavke, v katerih sodeluje okrog 120 tisoč zaposlenih. Stavke so odziv na napovedi odpuščanj in selitve proizvodnje ter znižanja plač za deset odstotkov. V sindikatu IG Metall so stavko napovedali na protestu pred sedežem podjetja v Wolfsburgu prejšnji mesec, potem ko so propadla pogajanja o kolektivni pogodbi. Gre za prvo večjo stavko v Volksawagnu od leta 2018.

Iz berlinskega Delivery Hero, matičnega podjetja dostavljalca hrane Glovo, so sporočili, da bodo dostavljalce španske podružnice Glova redno zaposlili. Glovo bo dostavljalce zaposlil samo v Španiji, kjer je parlament leta 2021 sprejel zakon, po katerem morajo platformna podjetja zaposliti dostavljalce. Zaradi kršenja tako imenovanega zakona o kolesarjih je špansko ministrstvo za delo Glovu od leta 2021 naložilo za 205 milijonov evrov kazni.

Študenti Univerze v Beogradu so začeli blokado rektorata ter Filološke, Filozofske in Naravoslovno-matematične fakultete. Povod za blokado, zaradi katere so predavanja do nadaljnjega odpovedana, so aretacije študentov na nedavnih protivladnih protestih in nesreča na železniški postaji v Novem Sadu prejšnji mesec, v kateri je umrlo 15 ljudi. Študenti zahtevajo objavo celotne dokumentacije o rekonstrukciji novosadske železniške postaje, izpust in razveljavitev obtožb proti študentskim protestnikom in preiskava napadov na študente Fakultete dramskih umetnosti, ki so blokado na svoji fakulteti začeli že pred dvema tednoma. Poleg tega zahtevajo povečanje sredstev za državne fakultete za 20 odstotkov.

Ameriški predsednik v odhajanju Joe Biden je pavšalno pomilostil svojega sina Hunterja Bidna obsodb zaradi katerih koli kaznivih dejanj, ki jih je, ali bi jih lahko, storil med prvim januarjem 2014 in prvim decembrom letos. Za to obdobje Hunterja Bidna bremenijo obtožbe utaje davkov in laganja o uporabi drog med pridobivanjem licence za orožje, sojenje pa je do pomilostitve še potekalo. Papa predsednik je odločitev pojasnil s tem, da so njegovega sina preganjali selektivno in nepravično ter da so bili sodni postopki proti sinu samo posreden napad nanj. Ameriški predsednik v prihajanju Donald Trump je pomilostitev razglasil za zlorabo oblasti.

Iz Agencije Združenih narodov za palestinske begunce so sporočili, da so zaradi nadlegovanja s strani izraelskih represivnih organov in napadov na konvoje ustavili pošiljke humanitarne pomoči v Gazo preko prehoda Kerem Šalom na tromeji med Gazo, Egiptom in ozemljem pod izraelskim nadzorom. Dve tretjini humanitarne pomoči je v Gazo prejšnji mesec prispelo preko tega prehoda, pred tem pa je bil ta delež še večji. Medtem iz Svetovne zdravstvene organizacije sporočajo, da so uspeli iz zraka dostaviti hrano in gorivo v bolnišnico Kamal Advan. Izraelska genocidna vojska je iz zraka in s topništvom obstreljevala mesto Bejt Lahija in begunsko naselje Džabalija na severu Gaze. Bombardirala je tudi mesto Han Junis in begunsko taborišče Nusejrat v središču enklave. Na Zahodnem bregu so okupatorske sile aretirale še 12 ljudi, s čimer se skupno število aretiranih na Zahodnem bregu od sedmega oktobra lani približuje številki 12 tisoč. V Libanonu izraelska agresorska vojska krši premirje s prepovedjo civilistom vrnitve na domove v obmejnih krajih, iz katerih se izraelski vojaki še vedno niso umaknili. V občini Nakura so izraelski vojaki prepoved uveljavljali tako, da so z mitraljezi obstreljevali hiše. 

V Ljubljani so pred ministrstvom za obrambo organizacije Gibanje za pravice Palestincev, Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut organizirale novinarsko konferenco, na kateri so vlado pozvali k vojaškemu embargu proti Izraelu. Ob tem opozarjajo, da Slovenija sofinancira izvajanje genocida v Gazi, s tem ko vlada Roberta Goloba namenja več milijonov evrov za nakup izraelskih raket Spike. Zakaj je Slovenija obvezana prekiniti sodelovanje z Izraelom, pojasni Taja Premk iz Amnesty International.

Izjava

Več o slovenskem vojaškem sodelovanju v genocidu nad Palestinci v OFFsajdu ob petih.