Na splošnih volitvah v Španiji je slavila desna Ljudska stranka, ki je zasedla 136 stolčkov v 350-članskem parlamentu. Na drugem mestu je doslej vladajoča socialistična stranka s 122 sedeži. Ljudska stranka bo sicer težko oblikovala koalicijo, saj ima skupaj z desnimi zaveznicami 170 sedežev, medtem ko jih imajo socialisti z zaveznicami 172. Desničarska stranka Vox je prejela 19 sedežev manj kot na volitvah leta 2019. Koalicija levih strank Sumar, v katero spada stranka Podemos, je dobila 31 sedežev. Kralj Filip Šesti je na pogovor o formaciji vlade najprej povabil prvaka Ljudske stranke, Alberta Núñeza Feijóojo. Tokratne volitve so bile predčasne. Pedro Sánchez jih je sklical maja po porazu socialistične stranke na lokalnih in regionalnih volitvah.

Bolgarski parlament je ruskemu naftnemu podjetju Lukoil ukinil koncesijo za upravljanje naftnega terminala Rosenets v bližini črnomorskega pristanišča Burgas. Zakon, po katerem bo koncesija ukinjena do konca tedna, Lukoilu sicer omogoča upravljanje s terminalom tudi po izteku koncesije, a bo Lukoil državi moral plačevati dajatve. Kiril Petkov, nekdanji premier in sopredsednik stranke vladajoče koalicije Nadaljujemo spremembo, je dejal, da zakon zagotavlja uvajanje evropskih sankcij proti Rusiji,  Bolgariji pa pomaga pri vstopu v schengensko območje. Zakon so podprle stranke junija oblikovane vladajoče koalicije. Lukoil je 35-letno koncesijo za upravljanje terminala dobil leta 2011. Od leta 1999 si Lukoil lasti naftno rafinerijo v Burgasu, ki je največja naftna rafinerija na Balkanu in največje podjetje v Bolgariji. V njej Lukoil rafinira surovo nafto, ki jo prek Črnega morja uvozi iz Rusije. Nikolaj Marčenko, novinar bolgarskega preiskovalnega portala Bivol, pojasni, ali bo ukinitev Bolgariji omogočila vstop v Schengen, in predstavi druge konflikte z Lukoilom.

Izjava

Ukrajinsko finančno ministrstvo je sporočilo, da je zaključilo z nacionalizacijo banke Sense. Večino delnic banke so upravljali trije ruski oligarhi: Mihail Fridman, Petr Aven in Andrei Kosogov. Že aprila je ukrajinska centralna banka podjetja, prek katerih so si trije možje lastili banko, razglasila za nezanesljiva. Banka spada med deset največjih finančnih institucij v Ukrajini. Pred rusko invazijo v Ukrajini se je imenovala Alfa banka. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je junija podpisal zakon, ki vladi omogoča nacionalizacijo sistemsko pomembnih bank, katerih lastniki so sankcionirani zaradi ruske invazije v Ukrajini. 

Hrvaški sabor je po tridnevni izredni seji zavrnil vse predloge sklepov, ki so jih predlagali predsednik države Zoran Milanović in opozicija. Predsednik je želel na pobudo opozicije v petnajstih dneh zagotoviti vse potrebne ukrepe za delovanje sodstva. Predlagal je tudi preiskavo, s katero bi ugotovili, katere institucije in posamezniki so odgovorni za škodo državnega podjetja Hrvatska elektroprivreda, znanega kot Hep. Zaradi državne regulacije je moral namreč Hep presežke plina prodajati pod tržno ceno. Pravosodni uslužbenci zaradi nizkih plač stavkajo prek 50 dni, vlada Andreja Plenkovića pa ni pripravljena ugoditi njihovim zahtevam. Milanović je prvi hrvaški predsednik, ki je v skladu s predsedniškimi pooblastili sklical izredno sejo sabora. A večina, zbrana okrog vladajoče HDZ, je ukrepanje na seji zavrnila. 

Nacionalno zavezništvo ljudskih gibanj v Indiji je na predsednico Droupadi Murmu naslovilo odprto pismo, v katerem zahteva odprtje preiskave nasilja nad ženskimi protestnicami v indijski zvezni državi Manipur. V Manipurju so se maja začeli spopadi med dvema etničnima skupinama, večinskimi Meiteji in manjšinskimi Kukiji. Čeprav gre za večinsko populacijo, Meiteji namreč zahtevajo dostop do pravic manjšin. Povod za pismo je videoposnetek posilstva dveh kukijskih protestnic, ki je konec prejšnjega tedna dosegel internet. Iz posnetka je razvidno, da je več sto moških četrtega maja nadlegovalo protestnici, ki so ju prisilili, da se slečeta. Po objavi posnetka je več manipurskih žensk požgalo hišo enega izmed domnevnih posiljevalcev. 

V bocvanski prestolnici Gaboron je na stotine ljudi protestiralo proti legalizaciji istospolnih odnosov. Protest je vodilo Evangeličansko združenje Bocvane. Protesti so odziv na napovedano spremembo kazenskega zakonika, ki bo dekriminaliziral istospolne spolne odnose. Spremembo zakonika je napovedal minister za pravosodje Ronald Shamukuni. Bocvansko vrhovno sodišče je leta 2019 odločilo, da je zaporna kazen za istospolne odnose neustavna, na kar je vlada sicer podala pritožbo, ki pa je bila leta 2021 zavrnjena. 

Zavarovalnica Vzajemna je na odvetniško zbornico prijavila odvetniško pisarno, ki je po naročilu vlade spisala zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prijavo je zavarovalnica podala zaradi morebitnega konflikta interesov, saj so nekateri člani prijavljene odvetniške pisarne istočasno zastopali Vzajemno. Po neuradnih podatkih portala N1 gre za odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Ministrstvo za finance je potrdilo, da je pogodbo z odvetniško pisarno sklenilo 30. junija, za delo pa ji bo predvidoma plačalo do 23 tisoč evrov. Vlada je minuli četrtek zakon o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo potrdila, državni zbor ga bo obravnaval po parlamentarnih počitnicah. Gre za zakon, ki bo po trditvah vlade uredil status zavarovancev Vzajemne po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, kar se bo zgodilo naslednje leto. Vzajemna je napovedala, da se bo preoblikovanju v delniško družbo uprla z vsemi sredstvi, če bo treba tudi z referendumom. 

Inšpektorat za delo je podjetjem Alumero, Askar Slo, Prana in njihovim odgovornim osebam naložil globo v višini dobrih 40 tisoč evrov, potem ko so v podjetjih odkrili nelegalno zaposlovanje tujih delavcev. Podjetje Alumero je marca najelo 28 ukrajinskih delavcev preko posrednikov, ne da bi preverilo zakonitost dokumentov o njihovi napotitivi, za kar je prejelo globo v višini 10 tisoč evrov. Delavce sta posredovali podjetji Askar Slo in Prana, ki za posredovanje delavcev nimata licence, zato sta bili ogljobljeni v višini 11 tisoč evrov. Poleg tega podjetji delavcev nista vpisali v register. Odgovorne osebe so prejele vsaka po dva tisoč evrov globe. Inšpektorat je ugotovil tudi, da so delavci v podjetjih Askar Slo in Prana delali 12 ur na dan, ni jim bila omogočena malica v skupnih prostorih, ki je bila dostopna drugim delavcem, poleg tega pa jim nadrejeni včasih niso pustili na kosilo.

Foto: Needpix, Creative Commons.