OFF SRBIJA PRIDE

Aktualno-politična novica
11. 2. 2021 - 15.00
 / OFF

Indija in Kitajska sta dosegli dogovor o umiku obeh držav s spornega dela meje v Himalaji. Gre za največji preboj pri umiritvi napetosti med sosednjima državama od spopadov, ki so se maja lani ponovno pričeli na spornem območju okoli jezera Pangong, kjer je leta 1962 potekala vojna med Indijo in Kitajsko. Indija je lani zatrjevala, da je za spopade odgovorna kitajska vojska, ki je prečkala razmejitveno črto na območju severne strani jezera Pangong. Indijski obrambni minister Rajnath Singh je dejal, da bodo napovedanemu umiku sledili »vzajemni in medsebojni ukrepi«. 

Ameriški predsednik Joe Biden je odobril sankcije proti mjanmarskim generalom, odgovornim za državni udar. Sankcije so usmerjene v zamrznitev premoženja v višini milijarde ameriških dolarjev, ki ga ima mjanmarska vlada v Združenih državah Amerike. Obenem je Biden napovedal, da bodo Združene države sankcije še zaostrile, če vojaški vrh ne izpusti aretiranih političnih voditeljev in aktivistov. Danes ponoči so vojaške oblasti aretirale najbližjega sodelavca odstavljene voditeljice Aung San Su Či, štiri druge ljudi, povezane z njeno vlado, in vodje volilne komisije. V državi se sicer že šesti dan nadaljujejo protesti proti vojaškemu vrhu. 

Ameriški predsednik Joe Biden je opravil tudi prvi pogovor s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Kitajski predsednik je opozoril na katastrofo, do katere bo prišlo, če državi ne bosta izboljšali odnosov, in pozval k dialogu. Njegov ameriški kolega pa je kot problematične izpostavil zlorabe človekovih pravic ter politiko do Hongkonga, Tajvana in Ujgurov. Izmenjava predvsem osvetljuje kontinuiteto politike prejšnjega ameriškega predsednika, Donalda Trumpa. Bidnova administracija bo tako recimo ohranila Trumpove carine, razmišlja pa tudi o dodatnih omejitvah pri izvozu tehnologije v Kitajsko.

Biden se je odločil tudi nadaljevati s sankcijami proti Iranu v povezavi z njegovim jedrskim programom. Edini iranski predsedniški kandidat na prihajajočih volitvah, Hossein Dehghan, je v intervjuju za britanski Guardian opozoril na prepad med Bidnovimi predvolilnimi obljubami o novem, multilateralnem pristopu k zunanji politiki in dejanskim nadaljevanjem Trumpove zunanje politike. 

Amsterdam je prehitel London kot finančno središče Evrope. Prejšnji mesec je povprečni dnevni promet na treh največjih amsterdamskih borzah znašal 9,2 milijarde evrov, kar je več kot štirikratno povečanje od decembra lani. Medtem je vrednost prodanih delnic v Londonu padla na 8,6 milijarde evrov, s čimer je Združeno kraljestvo po brexitu izgubilo svojo zgodovinsko vlogo središča evropskega trga ter skoraj polovico poslovnih operacij bank in borznih posrednikov. 

Srbija je Makedoniji dostavila pošiljko cepiva proti covidu-19. To bodo prvi odmerki cepiva, namenjeni splošnemu prebivalstvu, ki bodo prispeli v to državo. Dogodek osvetljuje problem neenakosti v dostopnosti cepiv med razvitimi in nerazvitimi državami. Makedonija, Kosovo, Črna gora ter Bosna in Hercegovina še niso pričeli s cepljenjem splošnega prebivalstva. Srbija se je glede cepiv znašla v ugodni situaciji, saj izkorišča svojo zunanjepolitično neodvisnost, zajeto v konceptu zunanje politike »štirih stebrov«, ki pomeni, da se država ne zanaša na enega samega geopolitičnega partnerja, temveč sodeluje z vsemi večjimi silami. Tako si je zagotovila cepiva vseh večjih ponudnikov, njeni državljani pa lahko izbirajo med proizvajalci.

Srbsko ministrstvo za človekove pravice, pravice manjšin in družbeni dialog je objavilo izhodišča za izdelavo zakona o istospolnih partnerskih zvezah. Srbija je s tem naredila prvi korak k zakonski ureditvi pravic istospolnih parov. Ministrica Gordana Čomić je hkrati pozvala k javni razpravi za izdelavo načrta zakona o istospolnih skupnostih. Razprava bo trajala do dvajsetega februarja, o predlogu zakona pa naj bi v parlamentu prvič razpravljali pred poletjem. V skladu z zastavljenimi izhodišči bo prepovedana diskriminacija na osnovi istospolnosti, partnerji pa bodo imeli v vseh sodnih in upravnih postopkih enake procesne pravice in status kot poročeni pari.

Državnozborski odbor za finance je včeraj sprejel dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o demografskem skladu. S sprejetjem tega dopolnila naj bi Nacionalni demografski sklad postal ustanovitelj in hkrati edini družbenik Slovenske tiskovne agencije, krajše STA. Do zdaj je bila kot ustanoviteljica in edina družbenica določena Republika Slovenija, vlada pa je bila nosilka nalog in pristojnosti skupščine.

Marko Bandelli, poslanec Stranke Alenke Bratušek in podpredsednik državnozborskega odbora za finance, meni, da želi vlada s sprejetim dopolnilom nadzorovati delo Slovenske tiskovne agencije.

Izjava

Odbor je ta predlog dopolnila sprejel namesto prej predlaganega in nato umaknjenega predloga strank SDS, SMC in NSi, ki je med drugim predvideval spremembe zakonov o družbi Slovenske železnice, Kobilarni Lipica, Uradnem listu Republike Slovenije in STA. Med drugim je predvideval tudi to, da štirih članov nadzornega sveta STA ne bi več imenoval državni zbor na predlog vlade, temveč Nacionalni demografski sklad.

 

OFF sta pripravila vajenca Petar in Sara, mentoriral je Jure.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.