Evropski parlament je s tesno večino potrdil evropski pakt o migracijah in azilu, ki vzpostavlja solidarnost držav z državami namesto z ljudmi. Pakt državam članicam omogoča, da v času povečanega števila prošenj za azil zaprosijo za premestitev prosilcev za azil v druge evropske države. V nasprotnem primeru so se evropski pogajalci odločili za preprosto računico vrednotenja ljudi. Če države ne bodo želele sprejeti prosilcev za azil, bodo morale za vsakega zavrnjenega plačati 20 tisoč evrov za financiranje represije na mejah. Dostop do azila pakt dodatno omejuje. Vzpostavlja pospešen 12-tedenski azilni postopek za prosilce, ki ogrožajo nacionalno varnost, ki predložijo zavajajoče informacije v svoji prošnji ali ki prihajajo iz držav z nizko stopnjo sprejetih prošenj za azil, kot so Indija, Maroko in Pakistan. Ti migranti ne bodo imeli dovoljenja za vstop v državo, ampak bodo zadržani v predvidenih mejnih poslopjih. Podobno prakso že leta prakticira Madžarska na južni meji; ker s tem krši zaenkrat še veljavno evropsko pravo, jo je obsodilo tudi Sodišče Evropske unije. Po paktu bodo države pred vstopom v državo azilante pregledale, pobrale njihove biometrične podatke ter izvedle zdravstvene in varnostne preglede. Posodobljena bo tudi evropska podatkovna zbirka prstnih odtisov, znana kot Eurodac. Baza bo po novem beležila azilante in ne več prošenj za azil ter na ta način preprečila več prošenj iste osebe v različnih državah. Najnižja starost za pobiranje prstnih odtisov je po novem šest let. O paktu, ki ga je Evropska komisija predlagala leta 2020, od tedaj pa so ga dodatno zaostrili, bodo predstavniki držav v Svetu Evropske unije glasovali 29. aprila. Evropski poslanec socialdemokratov Matjaž Nemec svojo podporo protimigrantskemu paktu utemeljuje z besedami:

Izjava

Zakaj je za pakt glasoval poslanec Gibanja Svoboda Klemen Grošelj?

Izjava

Evropski parlament je potrdil tudi predlog uredbe, po katerem bodo morala nova težka vozila proizvesti manj ogljičnih emisij. Cilj je omejiti število težkih vozil, ki vozijo na dizel. Predlog predvideva, da bodo morali tovornjaki, izdelani do leta 2030, proizvesti 45 odstotkov manj ogljičnih emisij, kot so jih lahko leta 2019. Do leta 2035 bodo morali emisije zmanjšati za 65 odstotkov, do leta 2040 pa za 90 odstotkov. Uredba predvideva tudi popolno opustitev mestnih avtobusov na dizelski pogon do leta 2035. Z uredbo želijo spodbuditi uporabo električnih vozil in vozil na vodikov pogon. Uredbi morajo prikimati še ministri v Svetu Evropske unije.

Srbsko državno orožarsko podjetje Yugoimport SDPR je v marcu v Izrael izvozilo za okoli 14 milijonov evrov vojaške pomoči. To je odkril srbski poslovni mesečnik Nova ekonomija s pomočjo carinskih podatkov portala Checkpoint.rs, ki zbira državne trgovinske podatke. Še oktobra in februarja je podjetje v Izrael izvozilo za skupno dober milijon evrov orožja, v marcu je izvoz torej močno povečalo. Združeni narodi so februarja opozorili, da vsak prenos orožja ali streliva v Izrael, ki bi ga uporabili v Gazi, po vsej verjetnosti krši mednarodno humanitarno pravo in ga je treba takoj ustaviti. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta konec februarja govorila po telefonu; v pogovoru je Vučić kolegu obljubil preselitev srbskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Netanjahu je po pogovoru zatrdil, da je Vučić pravi prijatelj Izraela.

Ameriški predsednik Joe Biden in japonski premier Fumio Kišida sta sklenila 70 sporazumov o vojaškem sodelovanju in gospodarskem sodelovanju. Dogovorila sta se, da bosta Japonska in ZDA skupaj z Avstralijo vzpostavili mrežo raketnih sistemov v Pacifiku. V skupni izjavi sta nakazala možnost pridružitve Japonske k ameriško-britansko-avstralskemu vojaškemu zavezništvu, znanemu kot Aukus. V sklopu pobude Britanci Avstralcem denimo dobavljajo jedrske podmornice. Sodelovanje utemeljujejo na omejevanju kitajskega vpliva v Pacifiku. S kitajskega zunanjega ministrstva so sporočili, da morebitna pridružitev Japonske Aukusu zanemarja nevarnost jedrskega oboroževanja in bi stopnjevala oboroževalno tekmo v regiji. Japonska in ameriška vojska bosta po ločenem dogovoru prestrukturirali skupne poveljniške strukture sil, stacioniranih na Japonskem. Vzpostavili bodo enotno poveljstvo za vse veje ameriške sile na Japonskem. Med gospodarskimi ukrepi se je Biden zavezal, da bo japonske hitre vlake pripeljal na svojo stran Pacifika. Google bo po dogovoru položil več podvodnih kablov, ki bodo povezovali ameriška teritorija Severni Marianski otoki in Gvam ter Havaje z Japonsko. Tako bi razširili obstoječi sistem podvodnih kablov, ki celinski del ZDA povezuje s Havaji, Fidžijem in Avstralijo.

Malijska hunta pod vodstvom Assimija Goïtaja je izdala dekret, s katerim je suspendirala delovanje političnih strank zaradi potrebe po ohranjanju javnega reda. Dekret je odgovor na skupno izjavo 80 strank in skupin civilne družbe, v kateri so zahtevale konec vojaške oblasti in izvedbo predsedniških volitev. Hunta je predsedniške volitve, ki bi morale biti februarja, prestavila zaradi tehničnih razlogov. Volitve prestavljajo od septembra, novega datuma zanje pa niso napovedali. Hunta je marca zaradi groženj kršitve javnega reda ukinila tudi opozicijsko koalicijo. V Maliju je vojska na oblasti od leta 2020, Goïta pa je oblast prevzel s še enim pučem leto kasneje. Hunta je končala sodelovanje z nekdanjo kolonialno gospodarico Francijo in iz države vrgla francoske vojake ter se začela zanašati na ruske plačance. 

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je odredila revizijo projekta prenove jeseniške železniške postaje. Bratušek se je za predlog revizije odločila, saj meni, da je treba temeljito preveriti, ali je obseg investicije potreben za nemoteno delovanje železniškega sistema po izgradnji drugega tira, ki bo povečal število tovornih vlakov tudi na jeseniški postaji. Prvotna ocena stroška prenove iz časa, ko je infrastrukturno ministrstvo vodil Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije, je bila 81 milijonov evrov, ob objavi javnega naročila je ocena vrednosti gradbenih del narasla na 137 milijonov. Najugodnejša ponudba za izvedbo projekta, ki so jo dobili na ministrstvu, pa je znašala 170 milijonov evrov. Zaradi občutne podražitve projekta je marca predsednik vlade Robert Golob zahteval poročila o projektu, omenil pa celo možnost kartelnega dogovarjanja med gradbenimi podjetji. 

Občina Velenje je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo tehnološkega parka TecHub v sklopu projekta prestrukturiranja šaleške premogovne regije. Tehnološki park, velik 6000 kvadratnih metrov, bodo gradili v Stari vasi in ga bo sofinanciral Kemijski inštitut. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja je velenjska občina korak bližje izpolnjevanju pogojev za pridobitev evropskih sredstev iz sklada za pravičen prehod. Sklad je namenjen nadomestitvi ukinjenih delovnih mest ob zaprtju premogovnika.

OFF je pripravil vajenec David, pomagal mu je Tim.

Foto: Kremlin.ru