Spodnji dom britanskega parlamenta je britanski premierki odobril sprožitev pogajanj o odhodu iz Evropske unije. Amandma k zakonu, ki bi vsem državljanom Evropske unije, ki bi po končnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije živeli na Otoku, zagotovil stalno bivališče, ni bil izglasovan. Britanski poslanci so tudi zavrnili predlog, po katerem bi regionalni parlamenti Škotske, Walesa in Severne Irske sodelovali v procesu odhoda. Vlada tako ne potrebuje njihovega soglasja pri končnem dogovoru o odhodu. V odgovor je škotski parlament simbolno glasoval proti odhodu iz Evropske unije, škotska premierka Nicole Sturgeon pa je zagrozila z referendumom o škotski neodvisnosti, če Škotska ne bo zadovoljna z izpogajanim dogovorom z Evropsko unijo. Zakon o sprožitvi brexita, ki je predviden za 31. marec, mora potrditi še lordska zbornica, kjer pa konzervativna stranka Therese May v nasprotju s spodnjim domom nima večine.

Britanska vlada je tudi razglasila, da bo konec marca ukinila enoletni projekt sprejema mladoletnih beguncev iz Francije. Do  ukinitve bo Velika Britanija sprejela predvidoma 350 otrok. Francoske organizacije so pričakovale, da bo ta program sprejel tri tisoč otrok.

Če se vrata beguncem zapirajo v Angliji, pa si tisoči somalijski begunci, ki bivajo v kenijskem taborišču, obetajo počasno vrnitev v domovino. Somalijski parlament je v napetem ozračju izvolil novega predsednika Mohameda Abdullaha Farmajo. Zaradi groženj skupine Al-Shabat in samomorilskih napadov domnevno iste skupine v prestolnici so za predsednika namesto Somalcev glasovali poslanci. Ti niso bili izvoljeni neposredno, ampak so jih delegirali voditelji klanov. Poslanci so glasovali v letalski bazi v bližini prestolnice Mogadiša, ki je bila napadena dan pred volitvami. Volitve so bile prepredene z obtožbami o kupovanju poslanskih glasov, še posebej zaradi načina izbire poslancev. Novi predsednik je velik del kampanje zgradil na obljubi o direktnih volitvah za leto 2020 in boju proti korupciji. Ko je leta 2011 za 8 mesecev služil kot somalijski premier, je med drugim poslance prisilil k razkritju premoženja, zaradi česar je moral odstopiti, njegov izsiljen odhod pa so spremljali protesti. 

Romunska vlada je prestala glasovanje o nezaupnici celotni vladi. Vladajoča Socialdemokratska stranka in koalicijski partnerici Demokratsko zavezništvo ter Liberalna stranka imajo namreč po decembrskih volitvah dve tretjini poslanskih sedežev. Odstop vlade je opozicija zahtevala z razlago, da je vladni sobotni preklic dekriminalizacije nekaterih korupcijskih prekrškov nezadostno dejanje. Odstop vlade še vedno zahtevajo tudi protestniki na ulicah, katerih število pa se je od sobotnega preklica močno zmanjšalo. Protestnikom naklonjeni predsednik Klaus Iohannis kljub težavnosti trenutnih razmer izključuje možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Zaradi pritiska protesnikov je odstopil minister za pravosodje Florin Iordache, eden izmed pobudnikov uredbe o pregonu korupcijskih dejanj).

Kitajska uvaja nov ukrep, namenjen izboljšanju varnosti na meji. Vsi tujci med 14. in 70. letom bodo namreč pri vstopu v državo morali oddati prstne odtise. Kitajsko ministrstvo za javno varnost je ob oznanitvi opomnilo, da je takšen ukrep uvedlo mnogo držav in da naj bi služil večjemu nadzoru migracij. Biometrične podatke obiskovalcev med drugim zbirajo Francija, Japonska, Združene države Amerike in Nemčija.

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je potrdila imenovanje Damjana Florjančiča za predsednika vrhovnega sodišča. Pravosodni minister Goran Klemenčič je Damjana Florjančiča predlagal zaradi njegovih izkušenj pri sojenju na vseh stopnjah sodišča, kar je namreč redkost. Za direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju ga je leta 2008 imenoval Lovro Šturm, pravosodni minister v Janševi vladi. Imenovanje za predsednika vrhovnega sodišča je podprla stranka SMC, SDS pa mu je podporo odtegnila, saj so ga obtožili kršenja človekovih pravic v primeru Patria. Florjančič je bil namreč član senata na vrhovnem sodišču, ki je presojalo zahteve o varnosti zakonitosti v primeru Patria. Florjančič bo na čelu vrhovnega sodišča zamenjal Branka Maslošo.

Dan pred informativnimi dnevi je vlada na seji odobrila povečanje števila vpisnih mest na magistrske in doktorske študije Univerze v Ljubljani. Tako je odobrila 94 novih mest za redni študij na magistrskih programih. Povečanje mest na drugi in tretji stopnji je odziv na število vpisanih študentov v prejšnjih generacijah.

Poleg tega je vlada sprejela 71 milijonov vreden program izobraževanja odraslih. Program vključuje izobraževanje in usposabljanje ljudi z opravljeno osnovno šolo. Program se osredotoča na brezposelne, predvsem starejše od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe, ter na zaposlene, ki imajo opravljeno le srednjo šolo. Program želi izboljšati tudi zaposljivost ljudi, ki zaradi starosti ne morejo več opravljati fizično zahtevnega dela, niso pa še dosegli pogojev za upokojitev.   

Sanjati je menda treba dolgoročno. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavila Vizijo Slovenije 2050. Dokument je sad enoletnega dela, napisan na eni strani, govori pa o viziji Slovenije do leta 2050. Nastal je v pogovorih z uspešnimi Slovenci z raznih področij ter mladimi, političnimi strankami in sindikati. A v tem primeru je iz sodelovanja veliko kuharjev nastala zelo ohlapna in nedoločena juha. Po Viziji naj bi Slovenija postala inovativna, strpna in solidarna družba, dežela, kjer poteka vseživljenjsko učenje in kjer živimo v sozvočju z naravo.  

OFF je pripravila vajenka Gea.