Ameriški predsednik Donald Trump je sprejel povabilo na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-Unom. Slednji se je tudi zavezal, da bo zadržal vsakršne nadaljnje jedrske in raketne poskuse. Kim Jong-Un je tudi izjavil, da razume, da se nadaljujejo skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike.

Trump je tudi podpisal ukaz za uvedbo carin na aluminij in jeklo. Ukrep bo začel veljati po 15 dneh, iz njega pa sta, pod pogojem, da se uspešno nadaljujejo pogajanja o preoblikovanju sporazuma NAFTA, trajno izvzeti njeni sosedi Kanada in Mehika. Obstaja možnost, da se iz sistema carinjenja izvzame tudi druge države.

Izraelski kneset je sprejel zakon, ki policiji dovoljuje, da zadrži trupla domnevnih palestinskih napadalcev neomejeno dolgo. Zakon daje načelnikom okrožnih policijskih enot pooblastila, da določajo pravila pogreba, če ocenijo, da bi ta lahko vodil v ponovne napade ali postal politično zbirališče v podporo nasilju. Načelnik lahko določi čas, lokacijo in število udeležencev pogreba ter zadržuje truplo, dokler se družina pokojnega s pogoji ne strinja. Zakon se nanaša samo na Izrael in Vzhodni Jeruzalem, ne pa na Zahodni breg. Povod za sprejem zakona je bila sodba višjega sodišča, da Izrael ne sme uporabljati trupel Palestincev kot pogajalskih sredstev brez eksplicitne zakonske podlage.

Turško sodišče je obsodilo 25 novinarjev zaradi povezav z gibanjem Fethullaha Gülena. Večino novinarjev so spoznali za krive članstva v oboroženi teroristični skupini. Dobili so kazni od dveh do sedem in pol let zapora. Dva izmed petindvajseterice, ki sta dobila najnižje kazni, sta že bila izpuščena, ker sta kazen odslužila že v priporu. Večina obtoženih je iz časnika Zaman, ki so ga oblasti zaprle leta 2016.

Več tisoč ljudi je na otočju Francoska Polinezija protestiralo proti dvigu upokojitvene starosti s 60 na 62 let, o katerem naj bi včeraj glasoval parlament. Stavka sindikatov proti reformam traja sicer že tri dni. Proteste vodi krovni sindikat, protestnikom pa je tudi uspelo vdreti v parlament.

Bolgarska vladajoča koalicija predlaga razširitev koncepta samoobrambe. To bi pomenilo, da ljudje, ki se branijo pred ropom ali napadom in pri tem povzročijo poškodbe ali smrt, ne bi bili sodno preganjani. Povod za to je bil dogodek izpred enega tedna. Zdravnik Ivan Dimitrov je v svoji garaži zalotil tatu, štirikrat ustrelil proti njemu ter ga pri tem ubil. Po priprtju zdravnika je več tisoč ljudi podpisalo peticijo za njegovo izpustitev, organizirali pa so tudi proteste v več bolgarskih mestih. Razkritje, da je bil tat Rom, je še podžgalo protestnike.

V sredo je vodja nacionalistične stranke VMRO in obrambni minister Krasimir Karakachanov objavil predlagane zakonodajne spremembe na tem področju in jih, po predlogu premierja, pred vložitvijo v parlamentarni postopek poslal ministru za pravosodje, ki bo predlog preučil. Premier Bojko Borisov je tudi opozoril, da bi lahko tak zakon pomenil, da bi lahko streljali na otroke, ki pobirajo češnje na drevesih drugih ljudi, in da je treba spremembe temeljito premisliti.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je zavrnil zahteve Mednarodnega denarnega sklada, da naj bi imeli tuji posojilodajalci odločilen vpliv na sestavo ukrajinskega protikorupcijskega sodišča. To naj bi bilo tudi v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Lahko pa takšna odločitev ogrozi pridobitev naslednjega dela posojila Mednarodnega denarnega sklada. Ena od možnosti, ki bi jo lahko ubrali ukrajinski politiki, je tudi, da potrdijo zakon v takšni obliki, kot ga hoče Mednarodni denarni sklad, in dobijo del posojila, potem pa ustavno sodišče zakon razveljavi. Po mnenju mednarodnih posojilodajalcev protikorupcijski zakon, ki je že prestal prvo branje, nima transparentno urejenega imenovanja primernih protikorupcijskih sodnikov.

Ministrstvo za notranje zadeve ne bo obravnavalo prošnje za azil Ahmada Šamija. Razloge pojasni aktivist Miha Blažič.

Izjava