Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je na predčasnih parlamentarnih volitvah na Irskem največ sedežev dobila stranka Sinn Fein, ki je prejela 24 odstotkov glasov, sledita pa ji Fine Gael in Fianna Fail s približno dvema odstotkoma manj. S tem se bo prekinila dolgoletna prevlada drugo- in tretjeuvrščene stranke, ki izmenično vladata tako rekoč že od osamosvojitve. Zaradi irskega sistema prenosljivih glasov bo trajalo še nekaj dni, preden bodo vsi sedeži razdeljeni. Trenutno bi jih Fein prejel 29, Gael štirinajst in Fail šestnajst, a jih 82 ostaja še nerazdeljenih. Kakšna bo vlada in kdo bo njen voditelj, še ni znano - obe, FG in FF, sta že med kampanjo izključili sodelovanje s Sinn Fein zaradi ideoloških konfliktov ter Feinovim sodelovanjem z Irsko republikansko armado med Severnoirskim konfliktom. 

Vodja nemških krščanskih demokratov - krajše CDU - Annegret Kramp-Karrenbauer je oznanila, da bo poleti zapustila položaj na čelu stranke, s tem pa se bo odrekla tudi tekmi za kanclerski položaj na zveznih volitvah prihodnje leto. Odstop Kramp-Karrenbauer, ki je na čelu stranke ob koncu leta 2018 nasledila kanclerko Angelo Merkel, je zadnji izmed odstopov zaradi dogajanja po deželnih volitvah v Turingiji. Po neuspehu pri oblikovanju koalicije v turingijskem parlamentu je bil v tretjem krogu glasovanj za ministrskega predsednika s pomočjo glasov CDU in skrajno desne Alternative za Nemčijo izvoljen Thomas Kemmerich iz stranke svobodnjakov. Tiho sodelovanje CDU s skrajno desnico je sprožilo buren odziv javnosti ter krizo znotraj CDU. Sodelovanje sta obsodili tudi Kramp-Karrenbauer in Merkel, saj naj bi s tem veja CDU v Turingiji delovala v nasprotju z načeli stranke. Zaradi odziva na lastno izvolitev je medtem Kemmerich že odstopil, v Turingiji pa se zato napovedujejo nove predčasne volitve. 

Na referendumu v Švici so po delnih rezultatih volivci z več kot 62 odstotki glasov podprli dopolnitev protidiskriminatornega zakona, ki bo po novem vključeval tudi prepoved diskriminacije in sovražnega govora zaradi spolne usmerjenosti. Do sedaj je zakon izrecno prepovedoval zgolj diskriminacijo na podlagi rase, vere ter etnične pripadnosti. To so poskusili popraviti leta 2018, ko je bilo takšno dopolnilo k zakonu sprejeto, a so konservativne stranke spremembi nasprotovale in zbrale dovolj podpisov za referendum, češ da naj bi zakon omejeval svobodo govora ter LGBTQ+ skupnost reduciral na “šibko manjšino, ki potrebuje pomoč in zaščito”. Po novem bodo lahko tisti, ki javno diskriminirajo druge na podlagi spolne usmerjenosti, preživeli do tri leta v zaporu. Na referendumu so Švicarji glasovali tudi o pobudi za povečanje cenovno dostopnih stanovanj. Predlagana zakonodaja bi vsaj zahtevala, da je najmanj 10 odstotkov novogradenj zgrajenih v javno korist, hkrati pa bi odpravila določene luknje v trenutnem gradbenem zakonu, ki jih zlorabljajo premožni. Pobuda je na referendumu padla - dobila je le 42 odstotkov glasov volivcev.

Na Hrvaškem so volivci na referendumu izpred petih let o definiciji družine pričakovano podprli konservativnejšo opcijo, je pa zato sedaj na stran istospolnih parov stopilo ustavno sodišče, ki je potrdilo pravico teh parov do rejništva. V petek so objavili sodbo 29. januarja, ki od vseh sodišč ter drugih javnih služb zahteva, da vsem kvalificiranim kandidatom za rejništvo nudijo isto obravnavo. 

Na nedeljskih azerbajdžanskih predčasnih parlamentarnih volitvah je zmagala Nova azerbajdžanska stranka, ki jo vodi predsednik države Ilham Alijev. V 125-sedežnem parlamentu si je zagotovila 81 mest in s tem še bolj okrepila večino prejšnjega mandata. Do razpustitve vlade je prišlo pred dvema mesecema, na pobudo Alijeve stranke med vedno večjim javnim nezadovoljstvom zaradi upočasnitve gospodarske rasti. Vodja opozicije Arif Hadžili je volitve označil za prevaro in predsednikovo stranko obtožil ponarejanja glasov ter večkratnega voljenja. Druge opozicijske stranke menijo, da je vlada onemogočala njihovo sodelovanje v kampanji, zato je več strank volitve bojkotiralo. 

Vlada filipinskega predsednika Rodriga Duterteja je na vrhovno sodišče vložila prošnjo, da ob koncu marca ne odobri obnovitve licence največji televizijski hiši na Filipinih - ABS-CBN. Dutertejev odvetnik Jose Calida televizijsko mrežo obtožuje, da naj bi izvajala žaljive prakse - kaj bi naj to pomenilo, ni znano. ABS-CBN naj bi tudi delovala pod tančico poslovnih skrivnosti in tako dovolila tuje investiranje v podjetje, kar je na Filipinih ustavna kršitev. Dutertejeva gonja proti medijski hiši se vleče že od leta 2016, ko je postal predsednik. Obtožuje jih, da naj ne bi želeli vrteti njegovih političnih oglasov, kar ABS zavrača. 

Grški minister za migracije Notis Mitaraki je v intervjuju nakazal, da bo Grčija azil podeljevala le za tri leta in da bo ta reverzibilen - to pomeni, da v kolikor se razmere v državi izvora izboljšajo, tej osebi pač ne podaljšajo azila in jo pošljejo domov. Grška konservativna vlada je letos začela tudi poostren nadzor nad pravili priseljevanja in zmanjšala čas za izgon oseb, katerim azil ni bil podeljen. 

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je izstopila iz Stranke modernega centra. Njena odločitev je posledica nestrinjanja z vodenjem stranke s strani predsednika Zdravka Počivalška, ki se udeležuje koalicijskih pogovorov z SDS. Počivalškovim odločitvam nasprotuje tudi nekdanji predsednik stranke Miro Cerar, ki v vladi pod Janšo ni pripravljen sodelovati. Koalicijski pogovori med SDS, SMC, DeSUS in NSi še potekajo, prav tako pa se SMC dogovarja o morebitnem skupnem nastopu z Listo Marjana Šarca v primeru predčasnih volitev. 

OFF je pripravila vajenka Lucija.