Zvezno prizivno sodišče Združenih držav Amerike je s sodbo razveljavilo začasno odredbo, ki je od septembra preprečevala gradnjo naftovoda v Severni Dakoti. Poziv za odredbo je vložilo ameriško pleme Sioux Standing Rock, ker bi plinovod lahko ogrozil njihovo pitno vodo ter nekatera sveta mesta. Energy Transfer Partners, podjetje, ki gradi naftovod, že veselo napoveduje nadaljevanje gradnje. Protesti proti gradnji se ne bodo nehali, pravijo staroselci.

Se pa spet oziroma še vedno zaostrujejo odnosi med budisti in muslimansko manjšino Rohinga v mjanmarski provinci Rakhine. Med vikendom je bilo v provinci Rakhine v napadih na tri mejne postojanke ubitih 9 policistov, za kar oblasti krivijo Rohingo. Spopadi so se dogajali tudi včeraj. Al Jazeera poroča o smrti štirih do sedmih neoboroženih ljudi, ki so umrli med tem, ko je vojska iskala napadalce. Novinarjem ni dovoljen vstop na območje. Nekateri aktivisti so izpostavili, da vojska morda uporablja napade na mejne postojanke kot pretvezo za obračunavanje z Rohingo. Oblasti so uvedle policijsko uro med sedmo zvečer in šesto uro zjutraj, okoli 400 tamkajšnjih šol pa bo zaradi varnosti zaprtih naslednja dva tedna.

Turški premier Binali Yildrim je napovedal ponoven poizkus spremembe ustave, s katero bi podelili več moči predsedniku, Recepu Tayippu Erdoganu. Na zadnjih volitvah konec lanskega leta, s katerimi si je predsednik Erdogan želel zagotoviti potrebno večino za spremembo ustave turški volivci sicer njegovi stranki AKP niso namenili dovolj glasov. V parlamentu s 550-imi sedeži AKP za spremembo ustave potrebuje podporo vsaj 367 poslancev. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj ima v parlamentu 317 sedežev, če spremembe dobijo podporo vsaj 330-ih poslancev, gredo na referendum. Vodja nacionalistov Devlet Bacheli, ki imajo 40 poslanskih sedežev, je napovedal podporo spremembam. Tem ostro nasprotujeta največja opozicijska stranka Republikanska ljudska stranka ter prokurdsko usmerjena Stranka ljudske demokracije.

Velika Britanija je edina država, ki preprečuje Črni gori odprtje drugega in tretjega poglavja v procesu pridruževanja Evropski uniji. Ta se tičeta svobode gibanja in pravice do ustanavljanja podjetij ter svobode nudenj storitev. Velika Britanija je pri tem zaskrbljena, saj naj bi velik pritok tujih delavcev zmanjšal plače pristnim Britancem ter jim ukradel službe. Britansko ministrstvo za zunanje zadeve ni želelo komentirati blokade in je novinarje napotilo na veleposlaništvo Velike Britanije v Črni gori. Tudi tam niso želeli podati komentarja oziroma pojasnila.

Okoli 15 tisoč ljudi se je včeraj podalo na ulice Skopja v znak protesta proti vladajoči koaliciji z Nikolo Gruevskim na čelu. Makedonijo še vedno pretresa razkritje množičnega vladnega prisluškovanja in nadzorovanja okoli 20 tisoč ljudi. Protest, ki se je zgodil dva meseca pred predčasnimi volitvami, so vodili opozicijski socialni demokrati v zavezništvu z združenjem veteranov druge svetovne vojne in še nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami. Zgodil se je na 75. obletnico makedonske antifašistične vstaje proti Bolgarom, Italijanom in Nemcem na začetku druge svetovne vojne. Protestniki so imeli tako makedonske kot turške, albanske in romske zastave ter so vzklikali gesla, kot so “Svoboda” in “Ni pravice, ni miru!”. Protestniki so tudi izražali podporo posebnemu tožilstvu, ki je bilo pod okriljem EU vzpostavljeno lansko leto, da razišče korupcijo ter kriminal na najvišjih položajih v Makedoniji.

Srbske oblasti ne priznavajo kosovske odločitve o podržavljenju rudniškega kompleksa Trepča, je včeraj izjavil srbski premier Aleksander Vučić. Kompleks je deloma na srbskem, deloma pa na kosovskem ozemlju, kar je vzrok spora. Srbi tudi ne bodo poskušali z arbitražo, saj bi to pomenilo, da priznavajo Kosovo kot državo. Vučić ni pojasnil, kakšne bodo naslednje poteze pri realiziranju svojih besed. Kosovski parlament je sicer v petek izglasoval zakon, s katerim postane 80 odstotkov rudnika kosovska državna last, 20 odstotkov pa last rudarjev. Država bi tako krila nastali dolg in preprečila stečaj. Nekdaj eden najbolj uspešnih rudniških kompleksov v Jugoslaviji sedaj zaradi sporov o lastništvu deluje z nizko zmogljivostjo in ima velike dolgove.