Mirovni dogovor med kijevsko oblastjo in vzhodnimi separatisti, ki je začel veljati v soboto, ni uspešen. V kotlu mesta Debalcevo, kjer je obkoljenih več tisoč ukrajinskih vojakov, je situacija še vedno nepregledna. Uporniki trdijo, da so Debalcevo obkrožili, ukrajinski vojaki pa naj bi se množično predajali. Na spletu so prav tako zaokrožile govorice o prestrežbi angleške radijske komunikacije iz mesta, kar naj bi kazalo na prisotnost tujih svetovalcev. Na kijevski strani bo predsednik Porošenko obiskal fronto, prav tako se je glede na njegov twiter vojska v jutranjih urah organizirano umaknila iz Debalceva. Separatisti navedbe zavračajo; pobegnili naj bi višji kadri in navadne vojake prepustili usodi. S separatistične strani je prav tako prišla vest, da se je med spopadi ranjen Aleksander Zakharčenko, takozvani premier Donbassa, vrnil na fronto.        

Francoski predsednik Francois Hollande je izkoristil redko izrabljeno ustavno možnost in potisnil zakonski predlog mimo državnega zbora. Francoska ustava namreč določa, da lahko manjšinska vlada zakonske predloge pošlje neposredno v obdelavo senatu. Omenjeni zakon naj bi dodatno liberaliziral trg, s svobodnejšim nedeljskim nakupovanjem, lažjim razsojanjem pri odpuščanjih in liberalizacijo pravne stroke. Šel je v obdelavo dva tedna preden bo Evropska komisija odločila ali je Francija sprejela dovolj korakov za uravnoteženje javnih financ. Nazadnje je bilo to ustavno določilo uporabljeno leta 2006 pri reformi trga dela. Državni zbor se lahko predlogu upre zgolj še preko preko ustavno določene hitre nezaupnice vladi.

Iz otočanske države velikega brata, torej Velike Britanije, znane po vohunski agenciji GCHQ, poskusov sprejemanja zakonov za širjenje nadzora brez javnih razprav, omrežju kamer za branje avtomobilskih tablic, in drugih orwelianskih zgodb, se k naštetemu dodaja svežo danost. Britanska policija je ustvarila podatkovno bazo za branje obrazov, z več kot 18 milijoni slik. V bazi ne nahajajo le že obsojeni posamezniki, temveč tudi nedolžni. Dodatna nepravilnost je sama ustanovitev baze, saj se je britansko vrhovno sodišče pri oceni ustavnosti izreklo proti njeni ustanovitvi.  

Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo pritožbo Turčije na septembrsko odločitev sodišča, da je obvezno obiskovanje predmeta 'Vera in Etika' na srednjih šolah v nasprotju s pravico do izobrazbe. Tožba proti Turčiji je bila vložena že leta 2011 s strani 14 Turkov iz Carigrada. Pouk naj bi namreč temeljil na sunitskem razumevanju Islama in bil diskriminatoren do Alevitov, katerih vero naj bi predstavljali kot tradicijo ali kulturo. Tudi po vsebinskih spremembah učbenikov so ti po mnenju sodišča še vedno diskriminatorni.     

V Egiptu se bo 199 ljudi branilo na vojaškemu sodišču, med njimi tudi bivši Egiptovski predsednik Mohamed Mursi in vrhovni vodja muslimanske bratovščine, Mohamed Badie. Sojenje naj bi se pričelo 23. februarja in je posledica zakona, ki je bil sprejet v lanskem oktobru. Zakon je namreč prenesel pristojnost za sojenje posameznikom, ki so poškodovali javna poslopja in tista, ki so ključnega pomena za državo, na vojaško sodišče. Zakon je bil obsojen zaradi kršenja človekovih pravic, saj razširja moč vojaškega sodišča nad civilisti. Mursi in njegovi podporniki bodo tokrat na sojenju zaradi nasilnih izgredov, ki so sledili njegovi odstavitvi, saj je bilo v spopadih poškodovanih več vojaških vozil in verskih objektov.    

Islamistična teroristična skupina Boko Haram je napovedala nove napade za čas Nigerijskih predsedniških volitev, ki bodo potekale 28. marca. Te bi morale potekati že 14. februarja, vendar so jih zaradi podobnih groženj prestavili. Predsedniške volitve naj bi po besedah vodje teroristične skupine, AbuBakra Shekaua, ne bile v skladu z Islamsko vero, saj naj bi imel zgolj Allah avtoriteto nad ljudmi in te se ne more prenesti na sočloveka. Spopadi s teroristično skupino v Nigeriji trajajo že 6 mesecev in naj bi do sedaj terjali že 13000 življenj. Vsaj 40 ljudi pa je umrlo v včerajšnjih napadih na severu in jugu Nigerije. Večina jih je umrla v napadu na vojaško kontrolno točko v Biu. Napadi so se zgodili tudi na opozicijskem shodu v Okriki in na severovzhodu države v Potiskumu.           

ZDA ima načrte širšemu krogu zaveznikov zagotoviti oborožena brezpilotna letala. Dotična letala ožjim zaveznikom ponuja že vrsto let, medtem ko je širši krog držav lahko kupoval le letala nadzorne narave. Zaradi nastopa konkurence pri prodaji brezpilotnih letal se sedaj poskuša razširiti prodajo oborožene sorte. Obenem se poskuša reformirati zakonska določila glede izvoza letalske tehnologije z namero olajšanja okovov. Tudi Slovenija naj bi v prihodnosti kupila svoja brezpilotna letala, ta sicer ne bi bila oborožena, ampak naj bi šlo zgolj za nadzorna letala. Vprašanje je, če Slovenska vojska res potrebuje takšne okrepitve v času, ko vlada poskuša zajeziti nepotrebno trošenje.

Predsednik Burme, Thein Sein, je razglasil 90 dnevno izredno stanje v regiji Kokang na severnem delu države. Regija je sicer ena od petih regij Burme, ki imajo samostojno upravo, a ta bo za čas izrednega stanja pod vojaško upravo. Izredno stanje je bilo proglašeno zaradi spopadov med regijskimi uporniki in vladnimi četami, ki trajajo že od 9. februarja. Spopadi so terjali že na desetine življenj, tako vojakov kot tudi upornikov, tisoči pa so zapustili državo in pobegnili v sosednjo Kitajsko. Uporniki zahtevajo večjo avtonomnost regije, populacija katere je večinoma kitajskega porekla.

Poslanci SD, DeSUS, ZL, in ZaaB so v parlamentarno proceduro vložili predlog spremembe ustavnih sprememb. Predlagajo spremembo 57. člena ustave, ki določa da se osnovno izobraževanje financira iz javnih sredstev. Poslanci želijo s spremembo ustave natančno razmejiti financiranje javnega in zasebnega šolstva. Potreba po razmejitvi se je pojavila po odločitvi ustavnega sodišča, da je zakon, ki določa razliko o financiranju javnih in zasebnih šol neustaven. Glede ustavnega predloga smo govorili s poslancem Združene levice Miho Kordišem:

izjava

Na današnji predstavitvi projekta OPPEN – Osvojiti politično enakost z novimi imeni, so opozorili na ovire, s katerimi se soočajo ženske v politiki. OPPEN bo potekal do konca aprila prihodnjega leta in bodo z raziskavami in analizami odkrili ovire za vstop žensk na lokalni in državni ravni, ter oblikovali nov zakonski predlog s podpornimi mehanizmi za večjo udeležbo žensk v politiki. Glede projekta smo govorili z vodjo projekta Vlasto Jalušič:

izjava

Off sta pripravila Kožuh in vajenec Miha.