Kenijski parlament je z 281 glasovi za in 44 glasovi proti sprejel odlok za odstavitev podpredsednika Rigathija Gachague. Njegovo odstavitev mora potrditi še senat. Uradni razlogi za odstavitev podpredsednika so obtožbe korupcije in spodkopavanja državne oblasti ter izvajanje politik, ki poglabljajo napetosti med etničnimi skupinami v državi. Gachagua, ki je na volitvah leta 2022 podprl trenutnega kenijskega predsednika Williama Ruta, je po junijskih protestih odstavil večino ministrov in v vlado vključil več predstavnikov opozicije. V protestih, ki so se začeli zaradi davčne reforme in kasneje prerasli v protivladno vstajo, je policija ubila najmanj 50 protestnikov. 

Vlada Dominikanske republike je sporočila, da je v zadnjem tednu deportirala skoraj enajst tisoč Haitijcev, v skladu z na začetku meseca napovedano politiko deportacij, ki predvideva deportacije deset tisoč oseb tedensko. Aktivisti ameriške nevladne organizacije Zavezništvo haitijski most opozarjajo, da deportacije zaradi razmer na Haitiju pomenijo življenjsko grožnjo za deportirane. V Dominikanski republiki po podatkih humanitarnih organizacij prebiva pol milijona Haitijcev. Ti se v sosednjo državo selijo predvsem zaradi hude revščine na Haitiju, kjer so oborožene tolpe prevzele oblast v predelih države. Prejšnji teden je ena izmed tolp v mestu Pont Sonde v centralnem Haitiju ubila najmanj 70 ljudi. 

Po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje je v zadnjem dnevu izraelska vojska v Gazi ubila 45 Palestincev in jih 130 ranila. Večina žrtev je s severa Gaze, kjer je izraelska vojska bolnišnicam naročila evakuacijo, saj nameravajo nadaljevati z bombardiranjem begunskega taborišča Džabalija. V taborišču se trenutno nahaja okoli 400 tisoč ljudi, ki prostora zaradi blokade cest ne morejo zapustiti. 

Tiskovni predstavnik Svetovnega programa za hrano Organizacije združenih narodov je zatrdil, da 1,2 milijona Libanoncem, razseljenim zaradi izraelskih napadov na državo, grozi lakota. Libanon je v prehranski krizi ne samo zaradi notranje razseljenosti, temveč tudi zaradi izraelskega uničevanja libanonskega kmetijstva. Po podatkih Svetovnega programa za hrano je izraelska vojska na jugu države požgala 1900 hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko je 12 tisoč hektarjev zemljišč na enem najbolj produktivnih območij Libanona prebivalstvo zaradi bombardiranja zapustilo. Izraelska vojska je z bombardiranjem Libanona začela sredi septembra, poleg mnogih razseljenih in ranjenih pa je ubila vsaj 1400 ljudi.

Kitajsko ministrstvo za trgovino s petkom uvaja carine na vinjak, uvožen iz Evropske unije. Višina carin bo temeljila na izračunih uvoznih vrednosti proizvodov, ki jih opravi Kitajska carinska služba, in bo znašala od slabih 31 odstotkov do 39 odstotkov teh vrednosti, odvisno od proizvajalca. Evropska komisija se je na napovedane ukrepe že odzvala in sporočila, da jih bo izpodbijala pri Svetovni trgovinski organizaciji. Protimonopolno preiskavo vinjaka, uvoženega iz Evropske unije, je kitajska vlada sprožila v začetku tekočega leta po pritožbi kitajskega združenja proizvajalcev žganja, v kateri trdijo, da so zaznali nepoštene trgovinske prakse. 99 odstotkov vsega uvoženega vinjaka na Kitajskem prihaja iz Francije. Odločitev je ministrstvo za trgovino sicer sprejelo slab teden po tem, ko je Evropska komisija uvedla do 35-odstotne carine na kitajska električna vozila, konec avgusta pa je ministrstvo kljub ugotovitvi, da evropska oziroma francoska podjetja na Kitajskem vinjak prodajajo pod tržno ceno, odločanje o ukrepih še zadržalo.  

Francoski premier Michel Barnier iz Republikanske stranke je prestal glasovanje o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, po tem ko je nezaupnico podprlo 197 poslancev 577-članskega parlamenta. Za izglasovanje nezaupnice, ki jo je na junijskih volitvah vložilo zmagovalno zavezništvo Nova ljudska fronta, bi bilo potrebnih 289 glasov. Nova francoska vlada je začela delovati v začetku septembra po tem, ko je na mesto predsednika vlade Barnierja imenoval predsednik Emmanuel Macron. Pred tem je Macron zavrnil kandidaturo predstavnice Nove ljudske fronte za premierko.

Vodstvo ameriškega letalskega podjetja Boeing je prekinilo pogajanja z od srede septembra stavkajočim sindikatom Mednarodnega združenja strojnikov in delavcev letalske in vesoljske industrije. Zahteve stavkajočih je operativna direktorica Boeinga Stephanie Pope označila za nesprejemljive, saj naj bi po njenih besedah ogrožale konkurenčnost podjetja. Stavkajoči delavci so nezadovoljni s predlogom nove kolektivne pogodbe, saj v njem vodstvo podjetja ni upoštevalo zahteve sindikata po 40-odstotnem zvišanju plač in enkratnem dodatku za podpis delovne pogodbe, ter zahteve po dodatkih za napredovanje. Vodstvo podjetja poleg tega prav tako ni pristalo na povečanje števila dni za bolniško odsotnost, na povišanje dopusta in ponovno uvedbo poklicnih pokojnin. Predlog uprave podjetja, ki ga je sindikat zavrnil, je predvidel zgolj tridesetodstotno povišanje plač. Po prekinitvi pogajanj vodstvo Boeinga ne predvideva dodatnih srečanj s predstavniki sindikata.

Britansko-avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto je sklenilo 6 milijard evrov vredno pogodbo o nakupu ameriškega podjetja Arcadium Lithium, s čimer bo pridobilo dostop do rudnikov litija v Argentini, Avstraliji, Kanadi in Združenih državah Amerike ter postalo eno treh največjih proizvajalcev litija na svetu. Poteza rudarskega velikana je v skladu z njihovimi načrti za širjenje kapacitet pridobivanja litija, ki je ključna kovina pri proizvodnji baterij za motorje električnih vozil. Spomnimo, da namerava Rio Tinto rudnik litija odpreti tudi v srbski dolini Jadar. Odprtje rudnika je leta 2021 najprej ustavila srbska vlada, a je ustavno sodišče julija letos vladni odlok o ukinitvi projekta razveljavilo. Temu je sledil val protestov proti izgradnji rudnika, predvsem zaradi ekološke škode in zdravju nevarnega onesnaževanja, ki bi nastalo zaradi izkopavanja litija.

Anže Logar je Slovenski demokratski stranki poslal izstopno izjavo, kar so v stranki za več medijev potrdili. Trenutno še ni znano, ali bo izstopil tudi iz poslanske skupine SDS. Logar, ki je bil v državni zbor prvič izvoljen leta 2014 in je bil član stranke 25 let, je na predsedniških volitvah leta 2022 kandidiral kot neodvisni kandidat. Po neuspešni kandidaturi je maja lani ustanovil društvo Platforma Sodelovanja. Februarja letos skupaj s poslancema Evo Irgl in Dejanom Kalohom ni podpisal izjave o zavezanosti stranki do konca mandata, zaradi česar so vsi trije izgubili položaje članov delovnih teles državnega zbora. Predsednik stranke SDS Janez Janša se je na družbenem omrežju Twitter odzval na izstopno izjavo, rekoč, da pričakuje, da bo Logar vrnil poslanski mandat.

OFF je pripravila vajenka Vida, mentorirala je Neva.