OFF zelenemu puloverju
Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so sporočili, da so sprejeli predlog za 60-dnevno prekinitev ognja v Gazi, ki so jim ga poslali egiptovski in katarski mediatorji. Izraelska vlada se na predlog še ni odzvala. Predlog vključuje premik izraelske vojske tako, da odpre pot za humanitarno pomoč, in zamenjavo polovice preživelih izraelskih talcev za palestinske zapornike. Izraelska genocidna vojska je v Gazi medtem od jutra ubila vsaj 26 ljudi, od tega vsaj osem v bombardiranju šotorov razseljenih Palestincev v Han Junisu. Vojaki so porušili več stanovanjskih objektov v mestu Gaza, katerega stalno okupacijo načrtuje izraelska vlada.
Pakistanske oblasti so v Afganistan deportirale več kot 200 afganistanskih beguncev, ki jim je po talibanskem prevzemu oblasti leta 2021 azil obljubila nemška vlada. Med njimi so neposredni kolaboranti z nemško vojsko med Natovo okupacijo Afganistana med letoma 2001 in 2021 ter zaposleni pri med okupacijo vzpostavljeni vladi, ki jim prav tako grozi preganjanje talibanske vlade. V Pakistanu še vedno biva nekaj več kot 2000 Afganistancev, ki jim je nemška vlada po umiku obljubila azil. Kljub obljubi je več kot 2000 beguncev po pobegu iz Afganistana še ostalo v Pakistanu, ker sta prejšnji dve vladi načrt za preselitev uresničevali postopoma, trenutna vlada kanclerja Friedricha Merza iz konservativne Krščansko demokratske unije pa je izvajanje načrta popolnoma ustavila. Skupno je po tem načrtu do takrat v Nemčijo odšlo nekaj več kot 30 tisoč Afganistancev.
Turška policija je zaradi obtožb korupcije uradno aretirala župana istanbulskega okrožja Beyoğlu İnana Güneya iz opozicijske Republikanske ljudske stranke. Pridržala ga je v petek, poleg korupcije pa ga je takrat obtožila še vodenja kriminalne združbe, izsiljevanja, prevare in kraje osebnih podatkov. Policija je poleg Güneya pridržala še 43 ljudi, aretacijo pa je sodišče odobrilo za skupno 17 osumljencev. Letos je turška policija aretirala več županov in okrožnih županov opozicijskih strank, marčevska aretacija istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja iz Republikanske ljudske stranke pa je sprožila protestno gibanje proti vladi predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
Po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom se je ameriški predsednik Donald Trump sestal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Poleg Zelenskega so se pogovora udeležili še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, generalni sekretar Nata Mark Rutte, finski predsednik Alexander Stubb ter italijanska premierka Giorgia Meloni. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so se dogovorili za varnostne garancije Ukrajini po premirju. H garancijam bi se zavezale evropske države, Združene države Amerike pa bi zgolj koordinirale njihovo sprejetje. Napovedal je tudi srečanje med Zelenskim in Putinom v naslednjih dveh tednih, česar pa ruska vlada še ni potrdila. Zelenski je upošteval pritožbe z zadnjega srečanja in namesto v temno zelenem vojaškem puloverju na srečanje s Trumpom prišel v črnih hlačah, črni srajci in črni jakni, ki je spominjala na bolj ceremonialno vojaško uniformo, vendar še vedno brez kravate. Trump je novi outfit Zelenskega pohvalil rekoč, da izgleda fantastično, Zelenski pa je opazil, da sta Trump in novinar Brian Glenn, ki je februarja Zelenskemu prvi postavil vprašanje o obleki, še vedno oblečena enako kot prejšnjič. Aktualnopolitična redakcija je ob tej priložnosti namesto factchecka naredila fitcheck in ugotovila, da Zelenskemu bolj pristaja zeleni pulover.
Pred stavbo prvostopenjskega sodišča v Novem Sadu se je na poziv študentov v blokadi začel protest proti aretaciji in obtožbam šestih protestnikov. Meščani so blokirali vse vhode v stavbo sodišča. Tožilstvo šest aretiranih obtožuje napada na uradno osebo in poskusa umora pripadnika specialne varnostne enote Kobra. Po prepričanju protestnikov za to ni dokazov. Pripadniki Kobre so prejšnji teden varovali stavbo izpostave vladajoče Srbske napredne stranke v Novem Sadu, ki so jo po njihovem umiku protestniki demolirali. Kobra je sicer uradno protiteroristična organizacija in varnostna služba za predsednika, ministra za obrambo in načelnika generalštaba vojske.
V Beogradu je skupina protestnikov po protestnem pohodu s kamenjem in pirotehniko razbila okna ter uničila prostore urada vladajoče Srbske napredne stranke na Cvijićevi ulici. Protestnike je nato razgnala žandarmerija v oklepnih vozilih, pri tem pa je nanje metala tudi solzivec. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je sporočil, da je policija na protestu v Beogradu aretirala 16 ljudi. Škodo v prostorih SNS si je nato prišel ogledat predsednik Aleksandar Vučić, ki je napovedal, da bo od zdaj naprej policija hitreje in močneje preganjala protestnike ter vzpostavila red. Po analizi predsednice parlamenta Ane Brnabić se je z napadi na pisarne SNS končala prva faza barvne revolucije, in sicer izzivanje sovraštva in ustvarjanje delitev v družbi. Sedaj je nastopila druga faza – faza terorja in nasilja.
Senat Univerze v Ljubljani je na dopisni seji odločil o odstopu od sodelovanja z izraelskimi institucijami. Glede tega je senat sprejel pet sklepov, ki nadomeščajo stališče, sprejeto maja lani po študentski zasedbi predavalnice na Fakulteti za družbene vede. S prvim sklepom pozivajo Evropsko komisijo, naj Svetu Evropske unije ponovno predlaga zamrznitev sodelovanja izraelskih univerz in drugih izraelskih institucij pri evropskih raziskovalnih in razvojnih programih. Drugi sklep določa, da se Univerza v Ljubljani do preklica sklepa ne bo pridruževala projektom, v katerih bi sodelovale tudi izraelske univerze in druge institucije. Preostali trije sklepi pozivajo vlado k ustanovitvi štipendijskega sklada za palestinske študente, evropske voditelje k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med Izraelom in Evropsko unijo, slovensko rektorsko konferenco pa k ukrepom proti sodelovanju z izraelskimi ustanovami, enakovrednim tem, ki jih je sprejela Univerza. Univerza v Ljubljani trenutno z izraelskimi institucijami sodeluje v štirih projektih, ki jih financira Evropska unija. Dva projekta se izvajata v okviru programa Obzorje Evropa, dva pa v okviru programa Erasmus+.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je [po poročanju časnika Dnevnik] na razpisu, objavljenem konec februarja, izbralo štiri projekte za vzpostavitev tako imenovanih večnamenskih romskih centrov. Centri bodo predvidoma delovali v Metliki, Novem Mestu, Trebnjem, Šentjerneju, Kočevju, Ribnici, Krškem, Murski Soboti in Lendavi. Ministrstvo je ob objavi razpisa napovedalo, da bodo centri izvajali strokovno delo na terenu za vključevanje Romov v širšo skupnost in izboljšanje njihovega socialnoekonomskega položaja. Minister za delo Luka Mesec to konkretizira z napovedjo, da bodo centri izvajali neke sorte popoldansko varstvo in da bodo otroci v centrih s pomočjo romskih inštruktorjev delali domače naloge.
Dodaj komentar
Komentiraj