OFFkvara kubanske termoelektrarne
Združene države in Izrael nadaljujejo napade na Iran. Po poročanju iranskih državnih medijev sta imperialistični zaveznici v napadih do zdaj ubili najmanj 1045 ljudi ter jih več kot 6000 ranili. Iransko zunanje ministrstvo trdi, da sta vojski med drugim izvedli napade na bolnišnice, šole, stanovanjska območja, Veliki bazar v Teheranu in palačo Golestan. Imperialistični vojski izvajata bombne napade po vsej državi, največ v Teheranu. Iranska Revolucionarna garda je proti Tel Avivu in Jeruzalemu ter Saudovi Arabiji in Katarju izstrelila več raket, napadla je tudi ameriški tanker Gulf. Revolucionarna garda je prav tako izvedla operacijo proti kurdskim opozicijskim skupinam v Iraku, s čimer je po navedbah iranskega obveščevalnega ministrstva preprečila izraelsko-ameriški načrt napada na Iran na obmejnem območju.
Ameriški senat je s 53 glasovi proti in 47 za pričakovano zavrnil predlog resolucije, ki bi od vlade ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala zaustavitev imperialistične vojne proti Iranu, dokler ne dobi odobritve kongresa. Španija je sporočila, da na Ciper pošilja svojo vojaško ladjo, potem ko je iranski dron zadel tudi britansko vojaško oporišče Akrotiri na otoku. Podobno so napovedale tudi Italija, Francija in Grčija. Španski premier Pedro Sanchez je sicer v začetku tedna zavrnil ameriško uporabo letalskih oporišč na svojih tleh za napade na Iran.
Sionistična tvorba prav tako izvaja napade na Libanon, zlasti na južna predmestja Bejruta ter na jugu države. Izraelska vojska je prav tako izdala nujno opozorilo in pozvala prebivalce 16 mest na jugu Libanona, naj zapustijo svoje domove, kasneje pa je ukaz izdala še za 13 naselij. Po poročanju Al Džazire so sionistične sile na libanonsko ozemlje vzdolž meje vstopile na sedmih mestih in s tem nadaljevale kopenski vdor. Izraelski vojaki so po poročanju libanonskih medijev vstopili v mesto Hiam na jugu države, po tem ko so ga dlje časa obstreljevali. Prav tako je izraelska vojska bombardirala begunsko taborišče Bedavi na severu države in pri tem po poročanju libanonskega ministrstva za zdravje ubila vsaj dve osebi.
Po navedbah kubanskega nacionalnega elektroenergetskega podjetja UNE je zaradi okvare ene od termoelektrarn dve tretjini države ostalo brez elektrike. Izpad električne energije je povzročila nepričakovana zaustavitev ene od največjih termoelektrarn Antonio Guiteras na zahodu države. To je povzročilo prekinitve električne energije od Pinar del Ria na skrajnem zahodu države do vzhodne province Las Tunas, med drugim tudi v prestolnici Havana. Izpad elektrike je za kratek čas onemogočil predvajanje kubanske državne televizije. Kuba se že od sredine leta 2024 sooča z energetsko krizo, ki se je poslabšala po ameriški ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in blokadi uvoza nafte.
Somalski parlament je potrdil novo ustavo, ki spreminja volilni sistem. Predsednika bo v skladu z novo ustavo izvolil parlament, poslance pa volivci. Pred tem so poslance v zvezni in regionalnih vladah lahko volili le poglavarji klanov in starešine. Predsednika vlade bo imenoval predsednik, kljub temu pa možnost razrešitve predsednika vlade pripada parlamentu. Ustava bo uradno stopila v veljavo po podpisu predsednika Hasana Šejka Mohamuda in s tem nadomestila ustavo iz leta 2012.
Kazensko pritožbeno sodišče v Atenah je razsodilo, da je ultranacionalistična stranka Zlate zore kriminalna organizacija. Sodišče je prav tako pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, ki je pred petimi leti in pol 42 članov Zlatih zor spoznalo za kriva različnih kaznivih dejanj. Sedem članov je spoznalo za krive vodenja kriminalne združbe, 11 nekdanjih poslancev stranke pa za članstvo. Sodišče je člana stranke Giorgosa Roupakiasa spoznalo za krivega umora umetnika Pavlosa Fyssasa leta 2013, 15 obtožencev pa je obsodilo za sokrive pri umoru. Pritožbeno sodišče je prav tako pet obtožencev spoznalo za krive poskusa umora egiptovskega ribiča v Perami, leta 2012. Sodba je pravnomočna. Zlate zore kot politična stranka delujejo od 90-ih let prejšnjega stoletja. Leta 2012 je stranka prvič prestopila parlamentarni prag, a se v parlament ni prebila od leta 2019.
Sindikat poklicnega gasilstva je med 18. in 22. marcem napovedal stavko, ker vlada s sindikatom ni podpisala kolektivne pogodbe. Včeraj so se sestali z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem, ki jim je predstavil, kot se je izrazil, sporne točke, zaradi katerih še ne morejo podpisati pogodbe. Predstavnik sindikata Aleš Sintič je na današnji novinarski konferenci dejal, da bi s tem ponovno odpirali že izpogajane dogovore, kar je nezaslišano. V sindikatu sicer navajajo, da jim je vlada obljubila sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za poklicne gasilce do konca lanskega leta, pogajanja o tem delu pogodbe pa sta sindikat in ministrstvo za obrambo zaključila septembra.
Ostajamo pri obrambnemu ministru Sajovicu, ki je z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal sporazum o prenovi nadhoda, poti in športnega parka ob Kardeljevi ploščadi. Projekt je vreden pet milijonov evrov, Sajovic pa je obljubil, da bo končan do konca letošnjega leta.
Nadaljujemo z vestmi iz najlepšega mesta na svetu. Predstavniki Civilne iniciative Štepanjsko naselje so ljubljanskim mestnim svetnikom predstavili predloge za reševanje parkirnega režima. Ljubljanski podžupan Dejan Crnek se je na to odzval rekoč, da obstaja tudi druga stran, ki je trenutno z režimom zadovoljna. Predloge so na načelni ravni podprli oziroma so jih pripravljeni preučiti nekateri svetniki opozicijskih list Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Levice. Predstavnik iniciative Klemen Fajs je po sestanku pojasnil, da so svetnikom predali seznam zahtev ter se dogovorili, da jih preučijo do naslednje srede.
Od lokalne pa še k parlamentarni politiki. Upravno sodišče je ugodilo zahtevi stranke Zaupanje Karla Erjavca za izdajo začasne odredbe zaradi omejitve sodelovanja stranke na predvolilnih soočenjih na Televiziji Slovenija. Radioteleviziji Slovenija je sodišče naložilo, da stranki omogoči nastop na soočenjih parlamentarnih strank. Erjavec je ob tem dejal, da je bila, s tem ko stranka ni mogla sodelovati v dosedanjih soočenjih, storjena nepopravljiva škoda, saj sta minila že skoraj dva tedna kampanje. Spomnimo, stranka je konec prejšnjega meseca na upravno sodišče vložila tožbo zoper RTV Slovenija s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočila sodelovanje na televizijskih soočenjih. RTV jim nastopa ni omogočil, saj se stranka do roka, ki se je iztekel 12. februarja, nanje ni prijavila. V Zaupanju medtem menijo, da je določeni rok v nasprotju z določbo zakona o volilni in referendumski kampanji, ki določa, da se volilna kampanja začne šele 30 dni pred dnevom glasovanja. Poleg tega stranka meni, da so upravičeni do sodelovanja na soočenjih parlamentarnih strank, saj na njihovi listi kandidira tudi poslanec Dejan Kaloh.
Dodaj komentar
Komentiraj