OFFstreljevalski OFF
Izrael in Iran nadaljujeta z izmenjavami raketnih napadov. Sionistične sile so napadle neaktivni težkovodni reaktor v Kondabu, bolj znan pod imenom Arak . V napadu na delno zgrajen raziskovalni reaktor ni bilo smrtnih žrtev. Izraelska vojska je ponovno bombardirala tudi jedrsko poslopje v Natancu, Isfahanu in proizvodnjo centrifug okoli Teherana. Medtem je Iran po poročanju lokalnih medijev aretiral 18 sovražnih agentov, ki so v mestu Mašad sestavljali letalnike za izraelske napade. Iran je ponoči izstrelil več deset balističnih raket, od katerih je po poročanju Al Džazire Izrael uspel sestreliti zgolj osem. Iranska revolucionarna garda je v tokratnem napadu poleg Tel Aviva bombardirala tudi jug sionistične tvorbe in Jeruzalem.
V mestu Beršeba je Iran bombardiral stavbo zraven bolnišnice Soroka, ki je po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA služila kot eden od poveljniških centrov izraelske vojske in center vojaške obveščevalne službe. V napadu je bila nekoliko poškodovana tudi bolnišnica, ki je sicer namenjena oskrbi vojakov, poškodovanih pri izvajanju genocida v Gazi. Medtem je Iran zaradi izjav nemškega kanclerja Friedricha Mertza na zagovor poklical nemškega veleposlanika v Teheranu. Mertz je namreč na vrhu držav G7 v Kanadi izjavil, da Izrael z napadom na Iran opravlja umazano delo za Zahod in zato od njega zasluži največje spoštovanje.
Izraelska genocidna vojska je ponovno streljala na prosilce za hrano. V napadu na lačne Palestince v osrednji Gazi je ubila vsaj 16 oseb, ranila pa več kot sto. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa je okupator na civiliste streljal z vojaškimi vozili in droni. V osrednji Gazi so sionistične sile bombardirale tudi begunsko taborišče Al Burež, pri čemer so ubile skupino sedmih civilistov, med njimi tudi enega otroka. Medtem genocidni pohod aktivno razširjajo tudi na Zahodnem bregu, kjer so porušili več stavb na vzhodnem delu begunskega taborišča Dženin. Okupatorske sile so prejšnji teden napovedale rušenje 95 hiš v taborišču, kar je skoraj trideset hiš več kot so jih porušili v marčevskem rušilnem valu.
Kolumbijski državni svet je suspendiral odlok predsednika Gustava Petra o razpisu referenduma o delavski reformi, saj da ta ni imel dovoljenja senata. Petro je prejšnji teden zaobšel opozicijo in podpisal odlok, s katerim je za avgust napovedal referendum, na katerem bi volivci odločali o sprejetju reforme trga dela. To je zmotilo opozicijo, ki trdi, da je Petro s tem kršil kolumbijsko ustavo in posledično tudi delitev oblasti na tri dele. V Kolumbiji ima namreč pristojnost za razpis referenduma zgolj senat, v katerem pa ima večino opozicija. Reforma trga dela bi vključevala določbe o osemurnem delavniku, višje plačilo za delo ob vikendih in praznikih ter obveznih prispevkih za socialno varnost za delavce dostavljalskih aplikacij.
Notranje ministrstvo Združenih držav Amerike je sporočilo, da bo nadaljevalo z začasno prekinjeno izdajo študentskih vizumov za tujce. Hkrati pa za prosilce za študentski vizum uvaja nov pogoj. Prosilci za vizum bodo morali odkleniti svoje uporabniške profile na družbenih omrežjih, da jih bodo lahko pregledali vladni uslužbenci. Ti bodo iskali objave ali sporočila, ki bi lahko bila smatrana kot sovražna do Združenih držav Amerike, njihove vlade, kulture, institucije ali načinov financiranja. Vlada predsednika Donalda Trumpa je zaradi priprav na ta ukrep prejšnji mesec začasno prekinila načrtovanje novih razgovorov za študentske vizume.
Ostajamo v ZDA. Vrhovno sodišče Združenih držav je odločilo, da zakon iz zvezne države Tennessee, ki prepoveduje blokatorje pubertete in hormonske terapije za transspolne mladoletnike ne krši ustave in lahko ostane v veljavi. Zakon je podprlo šest republikanskih sodnikov, proti pa so bili vsi trije demokratski sodniki.
Sekretar ruskega varnostnega sveta in nekdanji ruski minister za obrambo Sergej Šojgu je na obisku v Pjongjangu oznanil, da bo Severna Koreja na zahod Rusije poslala več tisoč vojaških gradbenih delavcev. Delavci bodo delali predvsem na območjih regije Kursk, ki so bila poškodovana v ukrajinski ofenzivi avgusta lani. Po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti bo Severna Koreja v Rusijo poslala tisoč minêrjev in pet tisoč vojaških gradbenih delavcev.
V kenijskem glavnem mestu Nairobi je nekaj sto oboroženih motoristov streljalo na miroljubno skupino protestnikov, ki so zahtevali konec policijskega nasilja. Ko je na kraj dogodka prišla policija, ni napadla napadalcev, ampak jih je zaščitila ter ubila enega od uličnih prodajalcev. V kasnejši izjavi policija ni zanikala sodelovanja z napadalci, je pa sporočila, da je bil policist, ki je ustrelil uličnega prodajalca aretiran. V Nairobiju že dva tedna potekajo protesti po smrti blogerja Alberta Ojwanga, ki je umrl med policijskim priporom.
Sindikat Mladi plus je z društvom Iskra, Sindikatom osebne asistence, Mladim forumom in Sindikatom upokojencev Slovenije pred stavbo vlade organiziral tiskovno konferenco. Na njej so opozorili na predvolilne obljube o boju proti prekarnosti, ki so jih Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica zapisale v koalicijsko pogodbo. Poleg tega so se vladne stranke marca 2023 zavezale, da bodo do konca leta 2023 pripravile celostno strategijo za odpravo prekarnosti na slovenskem trgu dela, česar niso izpolnile. Zahteve zbranih organizacij in sindikatov predstavi Mojca Žerak iz sindikata Mladi Plus.
Kako prekarnost vpliva na študente, razloži Svit Jeram, predstavnik društva Iskra.
Zahteve do vlade imajo tudi v Sindikatu osebne asistence, ki pa niso vezane zgolj na prekarnost. Pojasni jih zastopnik sindikata Nenad Vitorović.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, za danes popoldne pripravlja protestni shod zaposlenih v vrtcih pred Državnim zborom proti zakonski možnosti povečanja števila otrok v skupinah. S shodom želi sindikat opozoriti na zahtevo, da vlada iz predloga novele zakona o vrtcih umakne možnost povečanega normativa. Povečan normativ omogoča, da lahko pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca glede na razmere v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega normativ za največ dva otroka. V SVIZ-u opozarjajo, da je to le začasen ukrep, sprejet v noveli zakona iz leta 2003, a je do danes postal stalna praksa velikega števila občin, ki v njem vidijo možnost varčevanja denarja. SVIZ je v ta namen zbral tudi 36 tisoč podpisov zaposlenih in staršev otrok v vrtcih.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je izrazila nasprotovanje povečevanju sredstev za oboroževanje. Vlado so pozvali, naj pojasni, kako bo zagotovila več denarja za to področje, ne da bi pri tem zmanjšala vrednost izobraževanja, zdravja in solidarnosti na račun rasti vojaškega proračuna. Po ocenah konfederacije se bo vlada morala za zagotovitev predvidenih sredstev za obrambo zateči ali k zadolževanju ali k varčevanju. V primeru tega bi bile najbolj prizadete ravno storitve in plače v javnem sektorju. Medtem pa je Radiotelevizija Slovenija pridobila neuradne informacije iz vladnih virov, da namerava Slovenija na prihajajočem vrhu Nato pakta podpreti predlog, da morajo države članice obrambi do leta 2032 nameniti vsaj pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Dodaj komentar
Komentiraj