Portugalski parlament je izglasoval nezaupnico manjšinski vladi premierja Luisa Montenegra iz Socialdemokratske stranke, ki jo je vložila vlada sama. Proti vladi je glasovalo 142 poslancev, podprlo jo je 88 poslancev iz vrst koalicijskih socialdemokratov in Ljudske stranke ter opozicijske Liberalne pobude. Glasovanje o nezaupnici je vlada vložila, saj je Socialistična stranka napovedala preiskavo Montenegrovih poslov. Montenegro je ustanovil podjetje Spinumviva, ki je od strank prejemalo plačila tudi po imenovanju Monetenegra na položaj predsednika stranke. Predsednik vlade je sprva lastništvo podjetja prenesel na ženo Carlo Montenegro, sedaj pa je podjetje v lasti njunih sinov. Med sejo je Socialdemokratska stranka vložila zahtevo za začasno prekinitev debate z namenom, da bi se lahko Montenegro in vodja socialistov, Pedro Nuno Santos, pogovorila sama, zahtevo pa so poslanci zavrnili. Pedro Duarte, minister za parlamentarne zadeve, je predstavil predlog za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi rezultate preiskave predstavila v 15 in ne v 90 dneh, kot so to želeli socialisti, vendar vladnega predloga niso sprejeli. Predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa je pred glasovanjem napovedal, da bo v primeru izglasovane nezaupnice razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, česar mu po državni zakonodaji sicer ni treba. 

Romunsko ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo Călina Georgescuja zoper odločitev volilne komisije, ki mu je odklonila kandidaturo na ponovljenih predsedniških volitvah. Devetčlansko sodišče je pritožbo zavrnilo soglasno in napovedalo, da bo odločitev pojasnilo kasneje. Več sto protestnikov se je zbralo pred poslopjem sodišča in vzklikalo »svoboda« in »demokracija«. Georgescu je slavil v prvem krogu predsedniških volitev konec novembra, a je ustavno sodišče rezultate razveljavilo tik pred glasovanjem v drugem krogu. Ponovljene predsedniške volitve bodo potekale maja.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Grenlandiji je z okoli 30 odstotki glasov slavila desnosredinska stranka Demokrati, ki se zavzema za počasen postopek odcepitve od Danske. Demokrati bodo imeli v naslednjem sklicu 31-članskega parlamenta 10 poslancev, sedem več kot so jih imeli v dosedanji sestavi. Drugo mesto je s skoraj 25 odstotki glasov zasedla sredinska Točka orientacije, ki se bori za čimprejšnjo neodvisnost pokrajine. Na tretjem mestu je pristala stranka Inuitska skupnost, ki je na zadnjih volitvah leta 2021 osvojila dobrih 35 odstotkov glasov oziroma 12 sedežev v parlamentu. 

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je izdalo nalog za prijetje predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, zaradi očitanega kaznivega dejanja napada na ustavno ureditev države. Tožilstvo je izdalo tudi naloga za prijetje predsednika vlade entitete Radovana Viškovića in predsednika Narodne skupščine, parlamenta Republike Srbske, Nenada Stevandića. Po poročanju N1 BiH lahko državno tožilstvo odredi možnost pripora trojice, če se dvakrat ne odzove na pozive na zaslišanje. Predstavnikom Republike Srbske očitajo rušenje ustavnega reda države, potem ko je Dodik prejšnji teden podpisal štiri zakone, ki jih je konec februarja sprejela narodna skupščina. Med podpisanimi zakoni je zakon o neupoštevanju zakonov in prepovedi delovanja institucij Bosne in Hercegovine. V okviru zakona je na ozemlju Republike Srbske prepovedano delovanje tožilstva in sodišč BiH, prepovedani so visoki sodni in tožilski svet ter državne policijske agencije za preiskave in zaščito. Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika entitete predvideva zaporne kazni za uradne osebe, ki preprečujejo izvrševanje odločitev njenih institucij. Poleg teh dveh je Dodik podpisal še zakona o posebnem registru ter o javnosti dela neprofitnih organizacij. Zakone je narodna skupščina sprejela, potem ko je sodišče v Sarajevu nepravnomočno obsodilo Dodika zaradi neizvrševanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta.

Vodstvo podjetja Cimos je svetu delavcev in Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije, znanemu kot SKEI, poslalo predlog programa razreševanja presežnih delavcev. V okviru predloga bi podjetje odpustilo skupno 175 delavcev v Mariboru, Vuzenici in Senožečah, kjer bi odpustili 112 delavcev. Sašo Ristič, predstavnik sindikata SKEI, je vodstvo obtožil kršenja zakonodaje, saj ni navedlo meril za določitev presežnih delavcev. Predlog programa odpuščanja komentira Ristič.

Izjava

Mestna občina Ljubljana je pridobila uporabno dovoljenje za Športni center Ilirija. Po prvotnih načrtih bi moralo uradno odprtje kopališča potekati 30. januarja, a je ljubljanski župan Zoran Janković odprtje prestavil, saj je komisija na tehničnem pregledu decembra lani ugotovila pomanjkljivosti. Pri ljubljanski občini so pomanjkljivosti odpravili, kasneje pa je komisija ugotovila dodatne težave, ki so zadržale pridobitev uporabnega dovoljenja. Gradnja pokritega 50-metrskega bazena, ki se je začela leta 2022, je projekt, vreden 62,5 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Janković in Mirzet Šabić, direktor koprske družbe Makro 5, sta konec februarja sklenila 18. aneks k osnovni gradbeni pogodbi, v okviru katerega sta rok za dokončanje del podaljšala do konca marca. 

Velenjski mestni svet je z dnevnega reda seje sveta umaknil točko o preimenovanju Titovega trga v Rudarski trg. Kot je razložil podžupan Janez Melanšek, osnutek odloka o preimenovanju ni skladen z veljavno zakonodajo, saj nista vključena mnenje geodetske uprave o skladnosti imena in ocena finančnih posledic preimenovanja. Dodal je, da zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij prepoveduje poimenovanje dveh ulic z enakim imenom, v Velenju pa že obstaja Rudarska cesta. 

Stranka Levica je sporočila, da bodo proti Slovenski demokratski stranki, znani kot SDS, vložili kazensko ovadbo zaradi kraje in zlorabe. Ovadbo bodo pri stranki vložili zaradi plakata, ki ga SDS uporablja v kampanji proti Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Na plakatu je brez dovoljenja avtorice poobjavljeno umetniško delo Maje Smrekar, Hibridna družina. 

Državnozborski odbor za finance je potrdil predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države. V okviru odloka se bo za invalidska podjetja v lasti države določil tudi cilj družbeno odgovornega upravljanja podjetij, ne zgolj doseganje gospodarskih ciljev. Po novem odloku bo Slovenski državni holding, znan koz SDH, z invalidskimi podjetji upravljal kot s strateškimi naložbami, ne kot portfeljskimi, kakor so opredeljene v strategiji. Kot je zapisano v odloku, bo pri pomembnih naložbah mogoče izvesti prodajo delnic prebivalstvu in institucionalnim investitorjem.