Iraška vlada v Bagdadu in Kurdska patriotska zveza sta dosegli dogovor o upravljanju naftnih polj okoli mesta Kirkuk, ki bo omogočil nadaljevanje črpanja nafte. Strinjali so se, da bodo spoštovali dogovor o deljenju prihodkov od prodane nafte, sklenjen januarja, ki ga vlada v Bagdadu po trditvah Kurdov do zdaj ni spoštovala. Prejšnji teden je namreč oboroženo krilo dotične kurdske stranke pod pretvezo iskanja eksplozivov Islamske države zavzelo prostore iraškega državnega naftnega podjetja v regiji. Predstavniki Patriotske zveze, ki nadzoruje večino naftnih polj v okolici Kirkuka, so dejanje označili kot protestno potezo, s katero izvajajo pritisk na iraško vlado in na kurdsko regionalno vlado v Erbilu. Njihov cilj je, da vladi v regiji zgradita rafinerijo, od katere bi imelo gospodarsko korist lokalno prebivalstvo, ne le regionalni centri. Po ureditvi iz leta 2016 se namreč prihodki od izvažanja surove nafte preko Turčije delijo enakomerno med proračunoma iraške in kurdske centralne oblasti, številne lokalne skupnosti pa se po besedah predstavnikov patriotske zveze počutijo izključene iz te delitve.

Wikileaks je objavil dokumente ameriške centralne obveščevalne agencije CIA o hekerskih orodjih, ki jih CIA uporablja za vohunjenje. CIA ima sodeč po Wikileaksovih dokumentih razvita orodja za vlamljanje v pametne telefone, računalnike in televizije, ki so povezane z internetom. Objava Wikileaksa o CII sicer ni razkrila, v katerih operacijah in proti komu so bila orodja za vohunjenje uporabljena. Več o Wikileaksovem razkritju v današnjem OFFsajdu ob petih.

Republika Južna Afrika je uradno umaknila prošnjo za odhod z Mednarodnega kazenskega sodišča ICC. Umik prošnje sledi odločitvi južnoafriškega vrhovnega sodišča, ki je razsodilo, da je bila prošnja južnoafriškega predsednika Jacoba Zume protiustavna in preuranjena. Vlada Jacoba Zume za svojo odločitev za odhod s sodišča namreč ni pridobila soglasja parlamenta. Zuma je mednarodno sodišče že dolgo kritiziral zaradi pristranskosti do afriških držav. Iz podobnih razlogov sta prošnjo za odhod vložila tudi Gambija in Burundi, vendar je Gambija svojo prošnjo po menjavi oblasti februarja umaknila.

Evropski urad za boj proti goljufijam, krajše OLAF, je Evropski komisiji predlagal, naj Veliki Britaniji predpiše kazen v višini 2 milijard evrov zaradi omogočanja carinskih goljufij. Britanski carinski urad namreč kljub večkratnim opozorilom ni ukrepal proti mrežam, ki so v Veliko Britanijo uvažale kitajske produkte, večinoma konfekcijo, na uvoznih deklaracijah pa so navajale očitno prenizke cene izdelkov. OLAF tako navaja primere, ko navedena cena uvoženih tekstilnih izdelkov ne zadostuje niti za poplačilo uporabljenih surovin. Britanske oblasti naj bi z omogočanjem takšnega uvoza Evropsko unijo prikrajšale za približno 2 milijardi evrov carinskih prihodkov, države članice pa še za več milijard evrov davka na dodano vrednost.

Ob mednarodnem dnevu žensk po vsem svetu potekajo shodi, ki boj za enakopravnost med spoloma artikulirajo v svojih lokalnih kontekstih ter hkrati opozarjajo na univerzalno dimenzijo podrejenega položaja žensk v družbi. Številni shodi na današnji dan imajo bolj kot simbolne predvsem konkretne politične zahteve.

Na Poljskem je protestni shod sklican pred sedežem vladajoče stranke Zakon in pravičnost v Varšavi. Že lanskega oktobra so potekali množični protesti proti vladnim načrtom dodatnih omejitev že sedaj močno restriktivne reproduktivne politike. Kljub temu da je poljska vlada sporni predlog pod težo pritiskov umaknila, aktivisti nastalega gibanja tega ne vidijo kot dolgotrajne zmage. Poljska katoliška cerkev ima na vladne politike na tem področju močan vpliv, kar je razvidno tudi iz nedavne uredbe poljskega ministrstva za zdravje, po kateri je mogoče jutranje tabletke dobiti le z zdravniško napotnico. Na Irskem, kjer je fetusova pravica do življenja zapisana v ustavo, potekata v Dublinu stavka in protest z zahtevami po umiku tega spornega osmega amandmaja. Gibanje “Strike 4 repeal”, ki ga sestavlja široka koalicija organizacij in iniciativ, od feminističnih do sindikalnih, od vlade zahteva razpis ustavnega referenduma o dotičnem členu.

Islandsko ministrstvo za enakost in socialne zadeve je ob današnjem prazniku predstavilo novo uredbo, po kateri so vsa podjetja, ki zaposlujejo več kot 25 ljudi, dolžna predložiti dokazilo o enakem plačilu zaposlenih ne glede na spol, versko, etnično ali nacionalno pripadnost. Protesti v Italiji in Španiji opozarjajo predvsem na problematiko nasilja nad ženskami, Španija je denimo od začetka leta zabeležila rekordno število umorov žensk s strani svojih partnerjev. Podobno je v državah latinske Amerike, predvsem Argentini, kjer ta boj vodi gibanje pod geslom “Ni Una Menos” oziroma “Niti ena manj”. Feministične organizacije na Tajskem, Filipinih in v Indiji, ki delujejo pod okriljem Foruma za ženske, zakon in razvoj pacifiške Azije, so v protestnih shodih odpirale predvsem vprašanja ekonomske neenakosti in manka socialne varnosti.

Danes ob štirih bo na Kongresnem trgu potekal protest za socialne pravice žensk s sloganom “Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo,” ki ga organizira študentsko društvo Iskra. Več o protestu pove Mojca Žerak iz Iskre:

Izjava

Organizatorke protesta med drugim zahtevajo plačan porodniški  in starševski dopust ne glede na status zaposlitve in pa zvišanje socialnih transferjev.

Off sta pripravila vajenec Vitežnik in Lana.