Francoski premier François Bayrou je za razliko od svojega predhodnika prestal glasovanje o nezaupnici. Za razrešitev je glasovalo 128 poslank, kar je precej manj od potrebnih 289 glasov za razrešitev. V klasičnem francoskem manevru je premier namreč brez potrditve parlamenta s posebnimi ustavnimi pooblastili iz člena 49.3 sprejel proračun za tekoče leto. Člen manjšinski vladi omogoča sprejetje zakonodaje brez parlamentarnega glasovanja, a hkrati s tem tvega padec zakonodaje ob hkratnem padcu vlade. Na podoben način je po množičnih protestih vlada Elisabeth Borne sprejela pokojninsko reformo. Kar dva predloga za razrešitev so vložile poslanke leve stranke Nepokorna Francija. Bayrou je glasovanje preživel s pasivno podporo Socialistov in desničarskega Nacionalnega zbora. Oboji so poudarili, da je bistveno, da država dobi proračun, čeprav z njim niso zadovoljni. Socialisti so napovedali tudi, da bodo v prihodnjih dneh sami vložili predlog za razrešitev premierja zaradi njegovih protimigrantskih izjav.

Splošno sodišče Evropske unije je razsodilo, da so bile dnevne kazni, ki jih je Sodišče Evropske unije naložilo Poljski, in globa Evropske komisije v višini 320 milijonov evrov zaradi ohranitve sodniškega disciplinskega senata upravičene. Disciplinski senat, ki je posegal v neodvisnost poljskega sodstva, je leta 2018 vzpostavila takratna vladajoča stranka Zakon in pravičnost kot del pravosodne reforme. Leta 2021 je Evropsko sodišče Poljsko kaznovalo z milijon evri dnevne globe in ukazom, da disciplinski senat ukine. Kazen je leta 2023 znižalo na pol milijona evrov, ko je ugotovilo, da je Poljska delno uspešno popravila stanje. Še istega leta je dnevne kazni sodišče tudi popolnoma umaknilo, ko je ugotovilo, da senat nima več pristojnosti. Poljska vlada je na sodišče naslovila pritožbo, v kateri je trdila, da bi se morala dnevna kazen zmanjšati že prej, in zahtevala znižanje zneska za obdobje med formalno zakonsko spremembo ter razsodbo sodišča. Splošno sodišče jo je v celoti zavrnilo, Poljski pa ostaja možnost pritožbe.  

V drugo novopečeni ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz o prepovedi sodelovanja transspolnih žensk v ženskih športih. Ukaz je podpisal v družbi več žensk in deklic v športnih uniformah ter pri tem razglasil, da je vojne nad ženskim športom konec. A Trumpu pri svoji transfobni politiki, na retoriki katere je jadral skozi volilno kampanjo, ne gre kot po maslu. Zvezni sodnik v Washingtonu DC je namreč začasno zaustavil prestavitev treh transspolnih zapornic v moški zapor ter jim dovolil še nadaljnje prejemanje hormonske terapije. Enak sklep je že prej za eno od teh zapornic sprejel bostonski zvezni sodnik. Sodniška sklepa tako nasprotujeta Trumpovemu ukazu o prestavitvi vseh zapornic, katerim pripisan spol ob rojstvu je bil moški, v moške zapore ter prepoved porabe javnih sredstev za hormonske terapije za potrditev spola.

Prvostopenjsko sodišče v Tuniziji je 41 ljudi obsodilo zaradi spodkopavanja celovitosti tunizijskega ozemlja in članstva v skupini, ki deluje sovražno proti predsedniku države. Med obsojenimi so vodja islamsko demokratske Renesančne stranke, Rached Ghannouchi, ki mu je sodišče naložilo 22-letno zaporno kazen, novinar Chahrazad Akacha in nekdanji predsednik vlade Hichem Mechichi. Mechichi, ki ga je sodišče obsodilo na 35 let v zaporu, je premierski stolček zasedal do julija leta 2021, ko je predsednik države Kais Saied odstavil vlado in zamrznil delo parlamenta ter začel vladati z odloki. Marca naslednje leto je parlament razpustil in še istega leta sprejel novo ustavo. Saied si je oktobra na predsedniških volitvah zagotovil drugi zaporedni mandat. 

Tunizijski predsednik Saied je odstavil finančno ministrico Sihem Boughdiri Nemsia, ki je položaj zasedala od leta 2021. Na njeno mesto je Saied imenoval Michkata Khaldija, ki je lani prevzel vodenje Odbora za spravo v kazenskih zadevah.

Malavijski predsednik države Lazarus Čakvera je ukazal umik malavijskih mirovnikov iz Demokratične republike Kongo, kjer delujejo v okviru Misije Južnoafriške razvojne skupnosti v Demokratični republiki Kongo. Cilj misije je pomagati kongovski državni vojski v spopadih z oboroženimi skupinami. Prejšnji teden so bili v spopadih s skupino M23, ki je zasedla Gomo, prestolnico province Severni Kivu, ubiti trije malavijski mirovniki. Ukaz sledi enostranski prekinitvi ognja, ki jo je Gibanje 23. marca v ponedeljek razglasilo zaradi humanitarnih razlogov. Tutsijevska uporniška skupina, ki jo podpira Ruanda, je po zavzetju Gome napredovala proti mestu Bukavu v Južnem Kivuju in napovedala pohod proti kongovski prestolnici Kinšasi. 

Več tisoč protestnic se je zbralo pred rojstno hišo Šejka Mujiburja Rahmana, pokojnega očeta odstavljene bangladeške  premierke Šejk Hasine. Hišo so protestnice, opremljene s palicami in kladivi, zažgale. Demonstrantke so pred hišo pripeljale žerjav in delovni stroj ter vzklikale gesla, s katerimi so kritizirale indijske oblasti, kamor je pobegnila Hasina, in zahtevale njeno usmrtitev. Požig je spodbudil nagovor Hasine iz Indije, v katerem je svoje podpornice pozvala k uporu proti prehodni vladi, ki jo vodi Muhamad Junus. Protesti so bili del poziva, imenovanega Sprevod buldožerjev, katerega cilj je bil prekiniti nagovor Hasine. Hasina je avgusta odstopila in pobegnila iz države, po zaostritvi študentskih protestov po ponovni uvedbi sistema kvot za zaposlovanje v državnih službah. Protesti so nato zaradi policijskega nasilja nad protestniki prerasli v vsesplošno vstajo.

Spodnji dom filipinskega parlamenta je zaradi načrtovanja atentata na predsednika države Ferdinanda Marcosa mlajšega in zlorabe javnih sredstev izglasoval ustavno obtožbo zoper podpredsednico države Saro Duterte. Na novembrski tiskovni konferenci je Duterte, hči nekdanjega predsednika države Rodriga Duterteja, dejala, da je naročila umor Marcosa in njegove žene, v primeru, da bi bila Duterte sama umorjena. Za ustavno obtožbo je glasovalo 215 poslancev spodnjega doma parlamenta, za potrditev bi zadostovala tretjina glasov 306-članskega parlamenta. Duterte bo o obtožbah zaslišal 24-članski senat. Če jo senat obsodi, bo prva podpredsednica države, ki bi jo odstavil parlament. Duterte je ustanoviteljica stranke Zavezništvo za spremembe, ki se je na splošnih volitvah leta 2022 združila z Marcosovo Zvezno stranko Filiponov in še dvema strankama v koalicijo UniTeam. Ta je na volitvah podprla kandidaturi Marcosa in Duterte. Marcos je Duterte imenoval na položaj šolske ministrice, ki ga je Duterte zapustila julija lani.

Prav ta hip poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vlaga pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zbrali so potrebnih 2500 podpisov, ki omogočajo razpis roka za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov. SDS nasprotovanje zakonu utemeljuje z visokimi pokojninami za kulturne elite, njegovo ključno funkcijo pa vidijo v zvišanju pokojnine največji slovenski pesnici Svetlani Makarovič. Podganja stranka, kot jo je ta poimenovala v svoji poeziji, je zakon že pred tem želela zaustaviti s predlogom posvetovalnega referenduma ter z aktivacijo državnega sveta, ki je izglasoval odložilni veto.  

Državni zbor je sprejel zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Zakon bo z uveljavitvijo znižal postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce za prva dva meseca letošnjega leta. Tarifne postavke v časovnem bloku 1, to je najdražji časovni blok, se bodo znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Predlagatelji ocenjujejo, da se bo znesek pobrane omrežine s tem znižal za 19 milijonov evrov in pol. Razliko bo moral kriti Eles. Sprva je predlog načrtoval tudi, da se gospodinjskim odjemalcem omrežnina za presežno obračunsko moč januarja in februarja ne bi obračunala, a so to na pristojnem odboru iz predloga že umaknili, da bi ukrep kar se da poenostavili. Amandma Nove Slovenije, ki bi zakon širil tudi na poslovne odjemalce, poslanke niso sprejele.