Petih odstodkov OFF
Po poročanju Al Džazire imajo prebivalci Gaze le 20 minut časa, da v Centrih za distribucijo pomoči, ki jih upravlja ameriška Humanitarna fundacija za Gazo, zberejo pakete s hrano in ostale potrebščine. Centri so postavljeni zelo blizu izraelske vojske s tanki, oklepnimi vozili in ostrostrelci. Ko se 20-minutni rok konča, Izrael pogosto začne streljati na Palestince. Poleg sistematičnih pobojev prebivalcev Gaze, ki centrov ne zapustijo v dvajsetih minutah, Palestince ogrožajo tudi stampedi, ki nastanejo zaradi gneče ob tako ozkem oknu za prevzem življenjskih potrebščin. Danes je izraelska vojska v centrih za zbiranje pomoči ubila najmanj deset Palestincev, drugod v Gazi pa še dodatnih 31.
Iranski parlament je sprejel predlog zakona o prekinitvi sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, jedrskim nadzornim organom Združenih narodov. Predlog zakona, ki ga mora pred vstopom v veljavo odobriti še iranski Svet varuhov, določa, da bo vsak prihodnji inšpekcijski pregled agencije moral odobriti Vrhovni svet za nacionalno varnost. Razlog za izstop iz nadzornega organa je dejstvo, da agencija ni kritizirala izraelsko-ameriškega napada na iranske jedrske objekte. Iran je nazaj v agencijo pripravljen stopiti, ko bo ta zagotovila varnost njihovih jedrskih objektov.
Volivci demokratov v New Yorku so glede na predčasne rezultate volitev za svojega županskega kandidata izvolili 33-letnega državnega kongresnika in samoopisanega demokratičnega socialista Zohrana Mamdanija. Prvi rezultati kažejo, da je Mamdani prejel dobrih 43 odstotkov, medtem ko je drugouvrščeni kandidat in nekdanji newyorški guverner Andrew Cuomo prejel slabih 36 odstotkov glasov. Mamdanija so volili predvsem volivci iz newyorških okrožij Queens, Brooklyn in Manhattan, medtem ko je Cuomo osvojil Bronx in Staten Island. Postopek tako imenovanih predvolilnih volitev v New Yorku volivcem omogoča, da razvrstijo pet kandidatov, zato je treba v prihodnjih dneh prešteti še glasove za tiste kandidate, ki jih volivci niso uvrstili na prvo mesto.
Ameriško ministrstvo za finance je domnevnega vodjo venezuelske mamilarske tolpe Tren de Aragua Mosquera Serrano obtožilo terorizma in ga dodalo na seznam desetih najbolj iskanih oseb FBI. Nagrado za informacije, ki bi vodile do njegove aretacije ali obsodbe, so določili na dva in pol milijona evrov. V začetku letošnjega leta je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa Tren de Araguo in druge latinskoameriške tolpe označila za »tuje teroristične organizacije«, kar je kategorija, ki se pogosteje uporablja za opis mednarodnih skupin s političnimi cilji, ki jih mamilarske tolpe nimajo. Preiskavo primera je Trumpova vlada dodelila delovni skupini Vulcan. Gre za skupino, ki jo je Trump ustanovil v času svojega predsedovanja leta 2019. Ta združuje zvezne tožilce, agente FBI-ja, preiskovalne službe za domovinsko varnost, upravo za boj proti drogam in druge. Cilj skupine ob njeni ustanovitvi je bil izkoreniniti mednarodno kriminalno združbo MS-13.
Vietnamska državna tiskovna agencija je sporočila, da je državni zbor soglasno sprejel spremembo kazenskega zakonika, ki odpravlja smrtno kazen za osem kategorij hudih kaznivih dejanj. Mednje spadajo podkupovanje, poneverba, proizvodnja in trgovanje s ponarejenimi zdravili, trgovina z mamili, vohunjenje ter »uničevanje miru in povzročanje agresije«. Sprememba kazenskega zakonika bo v veljavo stopila prvega julija in bo vsem zapornikom, ki so bili pred tem obsojeni na smrtno kazen, to avtomatsko spremenila v dosmrtno ječo.
V kenijski prestolnici Nairobi se je zbralo več tisoč protestnikov, ki obeležujejo eno leto od poboja čez 60 ljudi, ki jih je na lanskih protivladnih protestih ubila policija. Na protestu so se zbrali predvsem mladi, ki protestirajo, kljub temu da policija blokira glavne ceste, ki vodijo v osrednji del mesta, in je vladne stavbe obdala z bodečo žico. Povod za lanske proteste, vdor v parlament in poboje policije, je bil finančni zakon, s katerim je predsednik William Ruto želel uvesti dodatne davke na nekatere osnovne dobrine.
Pred včerajšnjo proslavo ob prazniku državnosti v Ljubljani je ob petih potekal protest proti večanju vojaških izdatkov. Protestniki so poleg preusmerjanja sredstev, ki jih slovenska vlada namerava nameniti vojski in vojaškemu gospodarstvu, v zdravstvo, šolstvo in drugo oskrbo zahtevali tudi izstopitev iz Nato pakta, katerega vrhovno zborovanje danes poteka v Haagu. Na srečanju bodo udeleženi po napovedih potrdili zvišanje proračunskih izdatkov za zvezo na pet odstotkov, kot je zahteval ameriški predsednik Donald Trump. Na protestu v Ljubljani se je zbralo slabih tisoč ljudi, protest pa je potekal tudi v Kopru, kjer se ga je udeležilo okoli 150 ljudi.
Dodaj komentar
Komentiraj