Čilski aktivist hrvaških korenin Gabriel Borić je bil v včerajšnjem drugem krogu predsedniških volitev v Čilu izvoljen za predsednika države. S 56 odstotki je premagal Joséja Antonia Kasta, kandidata in vodjo skrajno desne Krščanske socialne fronte ter zmagovalca prvega kroga volitev. Borić, kandidat in vodja leve koalicije Ohranimo dostojanstvo, je v predvolilni kampanji obljubljal odmik od neoliberalnega ekonomskega modela, zvišanje davkov in povečanje socialnih izdatkov. Napovedal je tudi povečanje pravic LGBT skupnosti, boj proti podnebnim spremembam in podporo ljudem z duševnimi težavami. Večdesettisočglava množica podpornikov je njegovo zmago proslavila na ulicah Santiaga. Borić bo marca na predsedniškem položaju nadomestil aktualnega konservativnega predsednika Sebastiána Piñera. Ena najpomembnejših nalog prihajajočega mandata bo dokončanje osnutka ustave, o katerem bodo Čilenci na referendumu odločali prihodnje leto. 

Tipično povolilni ponedeljek nadaljujemo v Hongkongu. Na volitvah v zakonodajni svet so 82 od 90 mest osvojili podporniki Pekinga. Volitev se je udeležila manj kot tretjina volilnih upravičencev, kar je najmanj do sedaj. To so bile prve volitve po kitajski uvedbi novih pravil, ki kandidaturo omogočajo le kandidatom, ki jih kitajska vlada prepozna kot domoljube. Tako so bili na volitvah izvoljeni skoraj izključno kandidati, ki podpirajo kitajsko oblast, saj demokratični tabor na volitvah ni smel sodelovati. Posledica njegove odsotnosti je tako skoraj enkrat manjša volilna udeležba od zadnjih volitev. Nekateri aktivisti, ki so pozivali k bojkotu volitev, so bili tudi aretirani.

Ameriški demokratski senator Joe Manchin je napovedal, da ne bo podprl ključnega zakonodajnega predloga Joeja Bidna. To lahko pomeni konec glavne točke političnega programa Bidna v tem mandatu, saj si demokrati v senatu ne morejo privoščiti izgube niti enega samega glasu. Bidnova pobuda Build Back Better bi bila največja prenova ameriškega socialnega sistema v zadnjih treh desetletjih, vključuje pa tudi ambiciozne investicije v infrastrukturo, energetiko in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zakonski paket bi vlado v naslednjih desetih letih stal približno 1700 milijard evrov. Manchin pravi, da bi to preveč povečalo državni dolg, s podobnimi argumenti pa nasprotujejo tudi vsi republikanski senatorji.  Biden je svoj načrt že skrčil za polovico, da bi dobil podporo konservativnih demokratov v kongresu. 

Turška lira še naprej z novim pospeškom izgublja vrednost v primerjavi z evrom in dolarjem. Za padec v višini 6 odstotkov, kar je za menjalne tečaje večjih valut izredno veliko, je ponovno poskrbel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. V nagovoru državljanom je ostro kritiziral gospodarsko zbornico, ki je državo pozvala k upoštevanju splošno sprejetih ekonomskih načel. S tem so se obregnili ob Erdoğanovo politiko, in sicer na to, da kljub zelo visoki inflaciji, ki je vsako leto več kot 20-odstotna, vztraja pri znižanju obrestnih mer, ki jih določa centralna banka. Za en evro so morali Turki plačati 10 svojih lir, danes pa že skoraj 20. To pomeni, da je odplačevanje številnih dolgov, ki so jih na primer turška podjetja najela v tujini v evrih in dolarjih, danes dvakrat dražje. Zelo pogosta je tudi menjava vseh prihrankov v evre. Turška vlada sicer napoveduje ustvarjanje in institucionalizacijo novega ekonomskega modela, ki naj bi temeljil na nizkih obrestnih merah in večji finančni neodvisnosti. 

Hrvaška konservativna stranka Most je sporočila, da je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma o covidnih potrdilih in pooblastilih štaba civilne zaščite za odločanje o epidemioloških ukrepih. Most nasprotuje obveznemu pogoju PCT, ki ga morajo na Hrvaškem izpolnjevati zaposleni in uporabniki storitev državnih in javnih ustanov ter v zdravstvu in socialni oskrbi. Z drugim referendumskim vprašanjem pa želijo pristojnosti za odločanje o epidemioloških ukrepih prenesti s štaba civilne zaščite na sabor, ki bi o ukrepih odločal z dvotretjinsko večino. Za sklic referenduma potrebujejo podpise 10 odstotkov volilnih upravičencev oziroma nekaj več kot 360 tisoč podpisov. Uradne rezultate kampanje, ki so jo zaključili v soboto, bodo predvidoma naznanili v sredo. Voda na mlin kampanji je bila tudi sredina potrditev sprememb zakona o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki uvaja denarne kazni za kršitev predpisov. Večina hrvaških ustavnih pravnikov sicer meni, da bo ustavno sodišče preprečilo izvedbo referenduma, če se vlada obrne nanj. 

Urad informacijske pooblaščenke je v petek uvedel inšpekcijski postopek proti kabinetu predsednika vlade glede pisma, ki ga je Janez Janša prejšnji konec tedna poslal vsem državljankam in državljanom. V pismu je premier državljane pozval k cepljenju in pa že pregovorni enotnosti, h kateri SDS s svojimi dejanji teži že vse od prevzema vlade. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, zakaj je do uvedbe postopka sploh prišlo.

Izjava

Dodaja, da bodo morebitne kršitve ugotovljene šele v zaključni fazi postopka. Na vprašanje o dolžini inšpekcijskega postopka pa odgovarja.

Izjava

Andrej Vizjak po petkovi interpelaciji ostaja minister za okolje in prostor. Na nočnem glasovanju ga je podprlo 29 poslancev poslanskih skupin SDS in SMC, 43 pa jih je glasovalo za interpelacijo. Opozicijski poslanci, ki so interpelacijo tudi vložili, so ministru očitali predvsem izjave iz prisluhov pogovora s tajkunom Bojanom Petanom in zavrnitev novele zakona o vodah na julijskem referendumu. Interpelacijska sezona se v državnem zboru nadaljuje tudi danes, ko poslanci odločajo o usodi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Tudi tej interpelaciji uspeha ne napovedujejo. 

Off sta pripravila vajenec Blaž in Gal.