Na ponovljenih grških splošnih volitvah je z nekaj več kot 40 odstotki in pol prejetih glasov zmagala desničarska Nova demokracija. Za razliko od volitev pred mesecem dni, ki so potekale po proporcionalnem sistemu, sprejetem še v vladnem mandatu Sirize, je premier Kiriakos Micotakis tokrat uspel dobiti tudi večino sedežev v 300-članskem parlamentu. Volitve so namreč spet potekale po starem sistemu, ki zmagovalki volitev dodeli dodatne sedeže. Zato je kljub temu, da je Nova demokracija prejela okrog 300 tisoč glasov manj kot pred mesecem dni, Micotakis uspel s svojim manevrom, ki mu je zagotovil nov mandat na čelu grške vlade. Po prejšnjih volitvah ni želel sprejeti mandata, saj bi moral sestaviti koalicijsko vlado. Na drugem mestu je tako kot pred mesecem dni pristala Siriza, ki je izgubila nekaj več kot dva odstotka glasov. Na tretjem mestu je, prav tako kot pred mesecem dni, socialdemokratska stranka Pasok. V primerjavi z volitvami pred mesecem dni je na volitve šlo več kot osemsto tisoč volivcev manj.

Zaradi nižje udeležbe je od prejšnjih volitev pridobila antiestablišment stranka Pot svobode, ki ji je tokrat uspelo preseči triodstotni parlamentarni prag. Gre za stranko, ki se po eni strani zavzema za revizijo in odpis državnih dolgov, po drugi pa se bori proti cepljenju in sporazumu, ki je s preimenovanjem Severne Makedonije umaknil grško blokado za vstop nekdanje jugoslovanske republike v Evropsko unijo. Doma so očitno ostali predvsem volivci levice, saj so se v parlament poleg Nove demokracije, ki je dominantna desna opcija, prebile še tri manjše desničarske stranke. Grška rešitev je v parlament prišla že na majskih volitvah. Novi pa sta stranka Zmaga, v kateri poudarjajo vrednote krščanskega pravoslavja, in stranka Špartanci. Vrhovno sodišče je strankam, povezanim s fašističnimi organizacijami, prepovedalo kandidirati na majskih volitvah. Tokrat pa je stranki Špartanci vrhovno sodišče dovolilo nastop na volitvah. Špartance je iz zapora podprl Ilias Kasidiaris, eden vodilnih v prepovedani fašistični stranki Zlata zora.

Višje sodišče v srbskem Kraljevu je iz pripora izpustilo tri kosovske policiste, ki so jih srbski policisti ujeli 14. junija. Po trditvah srbske policije so jih aretirali na ozemlju Srbije. Kosovska vlada trdi, da so jih srbski policisti ugrabili na ozemlju Kosova. Sodišče je proti trem policistom potrdilo obtožnico tožilstva, ki kosovske policiste obtožuje nelegalne proizvodnje, posedovanja, nošnje in preprodaje orožja in eksplozivnih materialov. Obtožb se bodo policisti, katerih izpustitev je bila med zahtevami Evropske unije in Združenih držav Amerike, tako branili s prostosti. Kosovske policiste so srbski aretirali, medtem ko so na večinsko srbskem severu Kosova potekali protesti proti županom albanske narodnosti.

Predsednik obrambnega odbora ruske dume Andrej Kartapolov je dejal, da pripravljajo zakon, s katerim bodo regulirali dejavnost zasebnih vojaških družb, tudi Wagnerja. Po mnenju Kartapolova ni razloga za prepoved tovrstnih skupin, borci Wagnerja pa niso kršili ničesar, saj so sledili ukazom svojih poveljnikov, torej Jevgenija Prigožina. Prigožin je v soboto rusko obrambno ministrstvo obtožil napada na wagnerjevce in razglasil pohod proti Moskvi. V nasprotju z interpretacijami zahodnih opazovalcev Prigožin ni razglasil upora proti predsedniku Vladimirju Putinu, ampak je dejal, da bo kaznoval uslužbence obrambnega ministrstva. Prigožin je, kakor je trdil, prevzel nadzor nad vojaškim poslopjem v Rostovu na Donu, wagnerjevcem pa je severneje uspelo priti 50 kilometrov naprej od Voroneža, kjer je na vozila z vojaki in tovornjaka s tankoma streljal helikopter. Putin je v nagovoru državljanov Prigožinova dejanja označil za »nož v hrbet«, a posredoval je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in se s Prigožinom dogovoril za umik v Belorusijo. Prigožin je dejal, da se bo Wagner umaknil, da se izogne prelivanju ruske krvi. Sodeč po sporočilu iz Kremlja, bodo Wagnerjevi vojaki, ki so sodelovali v Prigožinovem podvigu, vključeni v rusko vojsko. Ne bodo pa jih preganjali. Kaj točno bo z Wagnerjem, ki pri pozicijskem branjenju na fronti v Ukrajini ni imel vloge, še ni znano.

Wagner je po obtožbah zahodnih sil aktiven tudi pri bojih v Maliju, kjer sodeluje z vladajočo vojaško hunto. Volilna komisija v Maliju je sporočila, da je 97 odstotkov volivcev na referendumu podprlo spremembe ustave. Spremembe ustave je predstavila hunta pod vodstvom Assimija Goïtaja. K spremembi ustave so hunto prisilile države Zahodnoafriške gospodarske skupnosti, ki so pred letom dni umaknile sankcije proti Maliju v zameno za prehoda na civilno oblast in organizacijo volitev leta 2024. Spremenjena ustava večjo moč podeljuje predsedniku. Po novem je on in ne vlada tisti, ki določa politike države. Predsednik bo po ustavi lahko imenoval in odpoklical premierja ter ministre, vlada pa bo odgovarjala predsedniku namesto parlamentu, kakor doslej. Referenduma, ki je potekal pred tednom dni, se je udeležilo nekaj več kot 39 odstotkov upravičencev. Tik pred referendumom je malijska hunta Združene narode pozvala, naj nemudoma odpokličejo 15 tisoč vojakov z mirovne misije v državi. Mandat misije poteče konec junija. Prav tako se iz Malija od lani umikajo francoski, britanski in nemški vojaki.

Bodo pa Nemci vojake stacionirali v Litvi. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je med obiskom Litve naznanil, da je Nemčija pripravljena v Litvi stalno namestiti 4000 vojakov. V Litvi ima Nemčija okrog 20 svojih vojakov, ki vodijo Natov 1000-članski bataljon. Doslej je litovske pozive po namestitvi dodatne vojske na njenem ozemlju Nemčija zavračala, saj bi lahko v Litvo hitro poslala vojake tudi iz baz na lastnem ozemlju. Do sedmega julija Nemčija in Litva na ozemlju Litve izvajata skupne vojaške vaje, namenjene treningu obrambe Natovega vzhodnega krila.

Nemški bundestag je sprejel zakon za spodbujanje zaposlovanj kvalificiranih migrantov. Po novem zakonu bo za migrante iz držav izven Evropske unije na voljo »kartica priložnosti«, s katero bodo delavci pridobili pravico do enoletnega bivanja v Nemčiji. V tem času bodo lahko delali do 20 ur na teden, najti pa si bodo morali delodajalca na svojem področju. Če jim to ne bo uspelo, bodo morali Nemčijo zapustiti. Za pridobitev »kartice priložnosti« bo treba zbirati točke. Za vsako od »sposobnosti«, med katerimi so znanje nemškega jezika, delovne izkušnje in univerzitetna diploma, bo delavec prejel točke. S tem bi po pojasnitvah ministrstva za delo omejili število papirjev, ki jih morajo pridobiti migrantje za delo v Nemčiji. Vseeno bodo morali prosilci za »kartico priložnosti« izpolnjevati vsaj tri od štirih kriterijev, in sicer: priznana poklicna kvalifikacija, tri leta delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika ali predhodno bivanje v Nemčiji ter najvišja starost 35 let. Prosilci za azil, ki že bivajo v Nemčiji, bodo po spremembi zakona v primeru, da najdejo službo, lahko v Nemčiji ostali tudi, če bo njihova prošnja za azil zavrnjena. Vsako leto bo ministrstvo za delo določilo kvote izdanih kartic glede na panoge, v katerih bo najbolj primanjkovalo delovne sile.

Slovenska demokratska stranka je napovedala vložitev interpelacije proti zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu. Razloge za interpelacijo je strnila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Kakor trdi, so bili v SDS pripravljeni podpreti Loredanov zakon o zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki bi ministru za zdravje podelil večja pooblastila v odnosu do zavoda. Zakona v parlamentarnih postopkih kljub temu, da ga je Loredan javnosti predstavil aprila, ni na spregled.

Izjava

Vir fotografije: Fargoh, creative commons