Libijska vlada s središčem v prestolnici Tripoli, ki jo kot edino zakonito podpira Organizacija Združenih narodov, je razglasila vojaški alarm zaradi napovedi premika vojaških sil pod poveljstvom generala Kalife Haftarja proti zahodu. General Haftar, mednarodno nepriznan, a de facto voditelj vzhodne Libije, je namreč oznanil, da se je tako imenovana Libijska državna vojska pod njegovim vodstvom premaknila blizu Tripolija. Včeraj je tako izbruhnil spopad med sprtima stranema sto kilometrov južno od Tripolija. Haftarjeve sile so v zadnjih letih izpodjedale južne dele ozemlja izpod oblasti tripolijske vlade, Haftar pa je večkrat oznanil namen osvojitve Tripolija. Haftar in tripolijska vlada so se sicer srečali prejšnji mesec in razpravljali o delitvi oblasti, za drugo polovico aprila pa je napovedana konferenca pod vodstvom Združenih narodov o izvedbi parlamentarnih volitev za vlado narodne enotnosti.

Dolga serija glasovanj o možnih variantah britanskega izstopa iz Evropske unije se je nadaljevala z glasovanjem spodnjega doma parlamenta o podaljšanju roka za izstop. S petdesetimi odstotki podpore in enim poslanskim glasom je spodnji dom izglasoval predlog, da naj premierka Theresa May Evropsko unijo zaprosi za časovno nedoločeno podaljšanje roka izstopa iz Evropske unije in tako prepreči izstop brez dogovora. Parlament je tako glasoval v dodatno zagotovitev, da bo vlada resnično zahtevala podaljšanje roka, kot je premierka včeraj sicer izjavila, da bo. Predlog mora potrditi še zgornji dom. Trenutni, enkrat že preloženi datum izstopa, je 12. april.

Ob obljubi o zaprositvi za podaljšanje roka za izstop je premierka tudi oznanila, da je k pogovoru o nadaljnjih odnosih z EU in izvedbi izstopa povabila opozicijskega voditelja stranke Laburistov Jeremyja Corbyna. Poudarila je tudi, da mora biti izstopni načrt usklajen z dogovorom o izstopu, ki ga je že novembra podprla Evropska unija. Premierkini trije predlogi, ki so bili usklajeni s tem dogovorom, so bili vsi zavrnjeni v parlamentu.

Na odločitev Therese May o sodelovanju z opozicijsko Laburistično stranko pri pripravi dogovora o izstopu iz Evropske unije pa sta se dva torijska ministra že odzvala z odstopom in s tem povišala število ministrov, ki so odstopili zaradi brexita, na 31. Minister za izstop iz Evropske unije Chris Heaton-Harris je kot vzrok izstopa navedel nasprotovanje podaljševanju roka izstopa, podpredsedniški predstavnika Walesa Nigel Adams pa iz protesta proti pogajanju, citiramo: “z marksistom”. May je odločitev o pogajanju z Laburistično stranko upravičila s preložitvijo krivde na svojo konzervativno koalicijo, ki je že tretjič zavrnila njen predlog o izstopu.

Študija okoljske organizacije Sandbag je razkrila, da je prepolovitev izpustnih plinov do leta 2030 v Evropski uniji dosegljiva v primeru, da države članice izpolnijo svoje cilje o zmanjšanju, ki so si jih zastavili ob podpisu Pariškega podnebnega sporazuma. Cilj Evropske unije je sicer 40-odstotno zmanjšanje izpustov emisij do leta 2030, kar znanstveniki označujejo kot nezadosten ukrep, ki ne bo izpolnil cilja Pariške pogodbe, torej preprečitve segrevanja globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Evropska komisija priznava, da je 40-odstotno zmanjšanje nezadosten ukrep, a višanju cilja, ki bi moral biti sprejet s popolnim soglasjem članic, nasprotujejo Nemčija in vzhodnoevropske države.

Na severu Burkine Faso so izbruhnili spopadi med etničnimi skupnostmi, ki druga drugo obtožujejo sodelovanja z islamističnimi ekstremisti. Ti ekstremisti se tudi s spodbujanjem etničnih napetosti v Burkini Fasi borijo za oblast nad mejnim območjem med Burkino Faso in Malijem. Ti medetnični spopadi so izbruhnili po atentatu na verskega voditelja s strani  neznanih vojaških sil. Po uradnih podatkih vladajoče stranke Gibanje ljudi za napredek so spopadi med etničnimi skupnostmi in napadi islamističnih skrajnežev povzročili smrt 60 civilistov. Burkina Faso je v zadnjih mesecih doživela velik porast napadov na civiliste.

Turčija vztraja pri nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400 kljub poskusom Združenih držav Amerike, da bi nakup preprečili. Ameriški podpredsednik je zagrozil z izključitvijo iz programa izdelave vojaških Nato letal, za katere izdelujejo dele tudi turška podjetja. Nadalje je stopnjeval opozorilo z napovedjo, da Turčija z nakupom ruskih raket tvega izključitev iz Nata. Turški podpredsednik Fuad Oktay se je odzval z izjavo, da so ZDA tiste, ki se morajo odločiti, ali želijo še nadalje ohraniti zavezništvo s Turčijo ali pa preferirajo zavezništvo s Kurdi, oziroma, kot je to označil podpredsednik, “s teroristi”. ZDA in druge članice Nata že dlje opozarjajo, da je ruski sistem nekompatibilen z obrambnimi sistemi Nata, Turčija pa odgovarja, da pri drugih državah ne bi mogla kupiti protiletalskega sistema dovolj hitro.  

Direktor Sove Rajko Kozmelj je na seji vlade potrdil, da je nekdanjemu slovenskemu sodniku Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik, ki sta sodelovala v arbitražnem postopku, prisluškoval član Hrvaške obveščevalne službe. Prisluškoval naj bi jima vohun Davor Franjić, znan tudi kot Mehanik Davor, poznan po aferi o tihotapljenju orožja v Bosni in Hercegovini. Franjić naj bi novačil salafiste in skrbel za tihotapljenje orožja s Hrvaške v BiH z namenom, da se BiH prikaže kot državo, ki je idealna za teroristična urjenja.

Premier Marjan Šarec je poudaril, da je takšno delovanje med državami, ki naj bi bile prijateljske, zaskrbljujoče. Karl Erjavec, ki je bil zunanji minister v času prisluškovalne afere, pa je zadovoljno poudaril, da je Hrvaška očitno s prisluškovanjem hotela diskreditirati arbitražni postopek, in ponovil, da je kasnejša preiskava dokazala, da komuniciranje med Sokolcem in Drenik ni vplivalo na končno odločitev arbitražnega sodišča.

Župana Velenja in Šoštanja sta na sestanku z novim direktorjem Holdinga slovenskih elektrarn Stojanom Nikolićem dobila zagotovila, da bo Termoelektrarna Šoštanj še naprej obratovala zgolj z lignitom iz velenjskega premogovnika navkljub govoricam o morebitnem uvozu premoga iz Indonezije. Govorili so tudi o odškodninah, ki jih od TEŠ-a želita obe občini. Vse to in še več v OFFsajdu ob petih