V več francoskih mestih so kmetje protestirali proti trgovskemu sporazumu med Evropsko unijo in skupino južnoameriških držav Mercosur. Protesti so se začeli že v ponedeljek v pokrajini Vendéja, včeraj pa so s traktorji blokirali del avtocestnega obroča okoli Pariza. V nekaj mestih so na ceste in predobčinske stavbe stresli gnoj. Kmetje trdijo, da bo sporazum omogočil prihod poceni kmetijskih izdelkov, ki bodo pridelani brez upoštevanja evropskih regulacij in okoljskih zahtev, vse to pa bo nižalo cene tudi evropskim izdelkom. Sporazum bi z namenom povečanja trgovine med Južno Ameriko odpravil skoraj vse carine in regulacije med Evropsko unijo in Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem, Argentino in Bolivijo. Francoska vlada sicer sporazumu nasprotuje in je tudi pozvala ostale države članice, naj sporazuma ne ratificirajo.

Kmetje protestirajo tudi na drugi strani Rokavskega preliva. V Londonu so britanski kmetje protestirali proti sprejetju davkov na dedovanje zemljišč. Traktorski davek, kot so kritiki poimenovali davek, je oktobra napovedala laburistična vlada, da bi pridobila več denarja v proračun. Predtem je bilo dedovanje zemljišč neobdavčeno. Kmete skrbi, da bi 20-odstotni davek kmete prisilil v prodajo podedovanih zemljišč zgolj za odplačilo davka. Davek bodo sicer morali plačati le kmetje, ki podedujejo zemljišča, vrednejša od milijon dvesto tisoč evrov. Po ocenah vlade naj bi davek prizadel okoli 500 kmetij letno, v državno blagajno pa vsako leto prinesel dobre tri milijone in pol evra.

Združene države Amerike so zaradi informacij o potencialnem zračnem napadu začasno zaprle ambasado v Kijevu. Ameriško zunanje ministrstvo je zaposlenim na ambasadi in vsem ameriškim državljanom v Kijevu naročilo, naj se umaknejo na varno mesto, v primeru razglasitve zračnega alarma pa naj bodo pripravljeni na takojšnje zatočišče. Informacije o potencialnem zračnem napadu na ambasado so Združene države prejele na tisočprvi dan vojne in le dan po ukrajinski izstrelitvi prve rakete dolgega dosega ameriške izdelave. Danes so se do poldneva sirene za zračne napade v Kijevu oglasile trikrat.

Beograjska policija je zgodaj zjutraj razbila okupacijo starega savskega mostu, ki jo je vodila civilna iniciativa Mostaje. Protestniki so na mostu dežurali čez noč, ob 3.40 zjutraj pa so jih pregnali policisti v polni protidemonstrantski opremi. Pozneje je policija na obeh straneh mostu postavila betonske barikade, bagri, ki so bili na mostu že prej, pa so pričeli z odstranjevanjem asfalta in železniških tirov. Zasedba mostu se je začela prvega novembra, nekaj dni po tem, ko so mestne oblasti napovedale njegovo rušenje. Opoldne so se pregnani protestniki premaknili na Brankov most, ki ga želijo zasesti kot odgovor na pregon s savskega mosta. Savski most so zgradili nacistični okupatorji leta 1942, je samo en od treh mostov, ki povezujejo center Beograda z Novim Beogradom. Več o protestu v OFFsajdu ob petih.

Srbi pa protestirajo in postavljajo blokade tudi v Novem Sadu. Tam protestniki že drugi dan blokirajo dostop do sodišča in tožilstva, danes pa je vhod v stavbo s silo omogočila policija. Protestniki, med katerimi so tudi opozicijski poslanci, trdijo, da se preiskava zrušitve nadstreška novosadske železniške postaje odvija prehitro, prav tako nasprotujejo aretaciji devetih aktivistov, ki so zahtevali odstop in aretacijo odgovornih oseb. V zrušitvi nadstreška pred dvajsetimi dnevi je umrlo 15 ljudi, še več pa je bilo poškodovanih.

V Grčiji poteka 24-urna splošna stavka. Ustavljene so vse oblike transporta, prav tako so popolnoma zaprte šole, vrtci in pisarne državne uprave. Novinarji so stavkali včeraj, danes pa v informativnih oddajah pokrivajo zgolj novice, povezane s stavko. Odprte ostajajo le trgovine in kioski, normalno delajo tudi samozaposleni. Stavko je izzvalo splošno nezadovoljstvo delavcev, ki je posledica visokih življenjskih stroškov. Glavni zahtevi delavcev v javni upravi sta 10-odstotni dvig plač ter vrnitev trinajste in štirinajste plače. Ta dva dodatka je pred dobrimi desetimi leti ukinila nedemokratično imenovana skupina predstavnikov Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, bolj znana kot Troika.

Delavci nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen, združeni v sindikat IG Metall, so delodajalcu sami od sebe predlagali znižanje plač kot alternativo odpuščanju. Tako bi na svojih plečih zmanjšali proizvodne stroške za milijardo in pol evrov. V nasprotnem primeru sindikat grozi s stavko. Volkswagen že več let trpi zaradi povečane ponudbe kitajskih električnih vozil in splošne stagnacije nemškega gospodarstva. V zadnjih petih letih je podjetje ukinilo okoli 46 tisoč delovnih mest, oktobra letos pa napovedalo zaprtje treh od devetih tovarn v Nemčiji.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je v odprtem pismu vodstvo Mercatorja pozval k spoštovanju načel socialnega dialoga. V sindikatu so kot problematično izpostavili sprejemanje ključnih odločitev v podjetju. Kot primer so navedli zaprtje poslovalnic Cash and carry in Mercator Tehnika, kjer so bili delavci o zaprtju obveščeni zgolj pol ure pred uradno objavo, kar je tudi v nasprotju z zakonodajo. Ta v takem primeru predvideva predhodno usklajevanje s svetom delavcev. Mercatorju očitajo tudi ukinjanje delavskih pravic, kar se kaže z nedelovanjem humanitarnega sklada za pomoč zaposlenim v izrednih življenjskih situacijah. Prav tako podjetju očitajo ogrožanje delavskih standardov, saj so počitniške zmogljivosti, ki so bile do prejšnjega meseca zagotovljene kot del standarda za zaposlene, pod pritiskom prodaje. Teh sicer brez soglasja sveta delavcev po zakonu ne morejo prodati. Mercator tudi zmanjšuje prisotnost varnostne službe, kar v sindikatu vidijo kot kršitev Zakona o varnosti in zdravju pri delu, saj tako delavci niso zaščiteni pred potencialnimi napadi ali poškodbami.

Poslanci v Državnem zboru danes odločajo o predlogu Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, zadnjem proračunskem dokumentu za naslednji dve leti. Država bi se tako v naslednjih dveh letih vsako leto zadolžila za nekaj več kot štiri milijarde evrov, kar predstavlja okoli sedem odstotkov bruto domačega proizvoda. Predlog zakona določa zvišanje povprečnine za občine in višino letnega dodatka za upokojence. Povprečnina za občine bo po dogovoru z dvema od treh občinskih združenj v naslednjih dveh letih znašala 771 oziroma 775 evrov na občana. Tretje občinsko združenje tega dogovora ni podprlo, zato sta opozicijski NSi in SDS predlagali zvišanje povprečnine še za 50 oziroma 82 evrov. Predlogu se v Državnem zboru podpora ne obeta.Upokojenci bodo po predlogu novele zakona dodatek v višini med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine, prejeli skupaj z junijskimi pokojninami. Nove višine dodatka k pokojnini so za pet evrov višje od letošnjih. Novela zakona predvideva tudi nove razrede višine pokojnine, na podlagi katerih se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka, saj bi drugače obstajala nevarnost, da bi lahko nekateri upokojenci padli v višji razred in posledično dobili manjši dodatek.