Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je naznanil imenovanje Sigrid Kaag iz Nizozemske za humanitarno in obnovitveno koordinatorico za Gazo. Imenovanje koordinatorice je posledica petkovega sprejetja resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, pri čemer so se glasovanja vzdržale Združene države Amerike in Rusija. Osnutek resolucije so pripravili v Združenih arabskih emiratih, poziva pa k nujnim korakom za nemudno omogočenje varnega, neoviranega in razširjenega humanitarnega dostopa do Gaze. Poziva tudi k ustvarjanju pogojev za trajno prekinitev ognja. Ker bi sicer resoluciji nasprotovali Američani, ki imajo kot stalni člani varnostnega sveta pravico do veta, v resoluciji niso pozvali k premirju. Kaag, ki je bila v razpadli desni nizozemski vladi Marka Rutteja finančna ministrica, bo svoje delo začela osmega januarja. Njena naloga bo omogočiti, koordinirati, nadzirati in preverjati humanitarne pošiljke, preden jih dobavijo v okupirano Gazo. V praksi to pomeni, da se na terenu ne bo spremenilo veliko, saj bodo pogoje, kaj v Gazo sme, še zmeraj lahko določali v Izraelu. V novih napadih po celotnem ozemlju okupirane Gaze je izraelska vojska število žrtev genocidne ofenzive v manj kot dveh mesecih pomaknila čez 21 tisoč.

V Beogradu so se protestniki, večinoma študentje, zbrali pred filozofsko fakulteto in od ministrstva za upravo znova zahtevali objavo volilnega imenika. Proteste vodijo študentje, čeprav se jih udeležujejo tudi predstavniki parlamentarne opozicije, ki je volitve proti Vučiću izgubila. Oboji so prepričani, da je Vučićeva Srbska napredna stranka zmagala z goljufijo. Po nedeljskih protestih pred beograjskim mestnim svetom, na katerih je žandarmerija aretirala več kot 30 ljudi, in ponedeljkovih blokadah beograjskih prometnic so včeraj in danes protesti mirnejši. Danes je naloga protestnikov z zahtevo po odprtju imenika preobremeniti telefone in elektronsko pošto ministrstva, ki ga vodi Aleksandar Martinović. Začenši s petkom študentje napovedujejo 24-urno blokado prometnic:

Protest

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je nekdanjega direktorja srbske obveščevalno-varnostne službe Aleksandra Vulina imenoval za senatorja. Vulin, ki je s čela obveščevalne agencije, znane kot Bia, odstopil v začetku novembra v sklopu kampanje predsednika Aleksandra Vučića pred srbskimi volitvami, bo tako svetoval Dodiku kot član senata večinsko srbske entitete Bosne in Hercegovine. Ko je bil na čelu Bie, je ameriško finančno ministrstvo proti Vulinu uvedlo sankcije, pod katerimi je tudi Dodik. Dodik je tedaj Vulina podprl in dejal, da so sankcije nagrada za njegov patriotizem in vztrajnost pri skrbi za prijateljske odnose z Rusijo.

Policija je v Kinšasi, prestolnici Demokratične republike Kongo, s solzivcem razgnala protestnike, ki zahtevajo razveljavitev splošnih volitev. K protestom je pozvalo pet opozicijskih predsedniških kandidatov s trditvami, da so bile splošne volitve prejšnji teden goljufija ter da bi jih morali ponoviti. Na predsedniških volitvah se zmaga obeta Felixu Tshisekediju iz Zveze za demokracijo in družbeni napredek, ki vlada od leta 2019. Po okrog 80 odstotkih preštetih glasov ima Tshisekedi pred protikandidati neulovljivo prednost. Policija je obkolila štab tretjeuvrščenega kandidata Martina Fayuluja že pred začetkom protesta, ki ga je včeraj vlada prepovedala, češ da je namenjen spodkopavanju dela volilne komisije. Protestniki so tako z zažiganjem gum skušali blokirati ceste okrog štaba, a jih je policija razgnala. Volitve so prejšnji teden potekale pet dni, volilna komisija je glasovanje namreč podaljšala na več voliščih, kamor niso pravočasno dostavili glasovnic.

Zavarovalnica Vzajemna je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice. Od sodišča zahtevajo, da do začetka uporabe zakona, kar bo v ponedeljek, zadrži njegovo izvajanje. Na zavarovalnici trdijo, da zakon, ki ga je državni zbor potrdil pred dvema tednoma, neutemeljeno posega v lastninsko pravico članov družbe. Trdijo namreč, da so upravljavske pravice ustavna kategorija, v katero lahko država posega le z utemeljenim razlogom, ki pa ga po mnenju uprave Vzajemne v tem primeru ni. Poleg tega so prepričani, da zakon posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj vlada z zakonom posega v pravico članov družbe, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani. Zakon določa preoblikovanje zavarovalnice iz vzajemne družbe v delniško. To je posledica preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga do konca leta pobirajo zavarovalnice Vzajemna, Generali in Triglav, v obvezni zdravstveni prispevek. Tega bodo državljani plačevali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavarovanci Vzajemne bodo po zakonu s preoblikovanjem v delniško družbo dobili delnice ali največ 130 evrov izplačila.

Ljubljansko okrajno sodišče je razsodilo, da sta Nacionalni inštitut za javno zdravje, znan kot NIJZ, in nekdanji direktor Milan Krek kršila zakon o javnem naročanju. Inštitutu je sodišče naložilo plačilo 40 tisoč evrov, Kreku pa tisoč evrov. Zakon so na inštitutu kršili, ko so avgusta 2021 za iskanje stikov okuženih s koronavirusom najeli zunanji klicni center po postopku s pogajanji brez predhodne objave, čeprav po odločitvi sodišča pogojev za to ni bilo. Na inštitutu, ki se je na sodbo že pritožil in torej še ni pravnomočna, trdijo, da je bila uporaba takega postopka nujna zaradi širjenja epidemije, naročilo pa so morali izvesti do jeseni. Posel so tako oddali podjetju City Connect, hrvaški podružnici švedskega Transcoma, ki je v slovenskih Brežicah začel delovati maja 2021. Inštitut je s podjetjem sklenil pogodbi o izvajanju storitve klicnih centrov za iskanje stikov okuženih in o izvajanju informacijske podpore klicnim centrom. Z davkom vred je inštitut odštel 2,3 milijona evrov. Sodišče je ugotovilo, da v tem primeru ni šlo za nepredvidljiv dogodek, prav tako ne za skrajno nujnost. Epidemija covida julija 2021 ni bila več nepredvidljiv dogodek. Na sodišču so pojasnili tudi, da bi NIJZ stike okuženih lahko iskal s pomočjo vojske ali javnih uslužbencev, vsaj dokler ne bi izvedel javnega naročila po primernem postopku.

Pravnomočna je medtem postala obsodba Sergeja Racmana zaradi oškodovanja upnikov pri prodaji Koloseja. Lansko poletje ga je na dve leti zapora obsodilo ljubljansko okrožno sodišče, višje sodišče pa je zdaj njegovo pritožbo zavrnilo. Racmanov odvetnik Mitja Jelenič Novak je za portal Necenzurirano potrdil, da so sodišču predlagali alternativno prestajanje kazni. Na portalu trdijo, da bo to ali vikend zapor ali opravljanje dela v splošno korist. Racman je pred skoraj 10 leti, ko je bil Kolosej že pred stečajem, nepremičnino, torej kompleks kinodvoran, nezakonito prenesel na podjetje SIP Nepremičnine, ki ga obvladuje Davorin Vidmar, njegov poslovni partner. Nepremičnine banke upnice, na čelu z Novo ljubljansko banko, tako niso mogle izterjati. Po ugotovitvah sodišč je Racman kot predsednik uprave Koloseja moral vedeti, da je družba pred stečajem, zato je s prodajo ključnega premoženja, ki je družbi prinašalo prihodke, oškodoval upnike. Sodišče je Racmanu naložilo plačilo skoraj 700 tisoč evrov škode.

Vir fotografije: STA