Libanonsko protisionistično gibanje Hezbolah je raketiralo mesti Tel Aviv in Hajfo na ozemlju okupatorske tvorbe Izrael. Rakete, ki jih je izstrelilo gibanje, so zadele okrožje Nirit in predmestje Tel Aviva, kjer se nahaja vojaška baza Glilot, v kateri ima sedež izraelska obveščevalna enota 8200. Zaradi raketiranja so na letališču Ben Gurion začasno ustavili letalski promet, vojska pa je v Tel Avivu razglasila izredne razmere. Hezbolah je raketiral tudi izraelsko kolonijo Bet Arje na Zahodnem bregu. To je prvič, da je Hezbolah uporabil rakete srednjega dosega. Izraelska vojska je medtem bombardirala okolico bolnišnice Rafik Hariri v Bejrutu, ki je največja bolnišnica v Libanonu. V bombardiranju je agresorska vojska ubila 13 ljudi in jih 32 ranila. Izraelska vojska je bombardirala še mesto Al Hoš, južno od mesta Tir, od koder je pred tem ukazala evakuacijo. Po podatkih Združenih narodov je izraelska vojska s tako imenovanimi evakuacijami do sedaj izgnala prebivalstvo s četrtine libanonskega ozemlja.

V Gazi se izraelska vojska preusmerja z begunskega naselja Džabalija, ki ga je v več kot dvotedenskem obleganju popolnoma razrušila, na mesto Bejt Lahija severno od Džabalije. V Bejt Lahijo je poslala drone, ki so prek zvočnikov predvajali poziv prebivalcem, naj se umaknejo proti izraelskim cestnim zaporam. Napovedali so množične aretacije moških in preselitev žensk v mesto Gaza. Izraelski vojaki so medtem v Bejt Lahiji z droni ubili vsaj 15 ljudi, v topniškem obstreljevanju šole v Džabaliji pa so ubili vsaj 10 ljudi in jih 30 ranili. Skupno so izraelski vojaki med obleganjem Džabalije ubili skoraj 700 Palestincev. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala še 28 ljudi.

Pakistanski parlament je sprejel spremembo ustave, po kateri predsednika vrhovnega sodišča izbira parlamentarni odbor. Mandat predsednika vrhovnega sodišča bo trajal tri leta. Spremembo ustave je parlament sprejel nekaj dni pred upokojitvijo trenutnega predsednika vrhovnega sodišča Qazija Faeza Isa. Po sedanji ureditvi bi ga na položaju zamenjal trenutni drugi najvišji sodnik Mansoor Ali Shah, ki je v preteklosti konsistentno odločal v korist stranke Pakistansko gibanje za pravico in njenega voditelja ter nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Khana. Khan je v zaporu od maja lani, ko ga je zaradi obtožb korupcije aretirala vojska. Temu je sledilo več obsodb, ki so jih višja sodišča nato razveljavila, vendar Khan zaradi vmesnih novih obtožnic ostaja v priporu.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da sta Indija in Kitajska dosegli dogovor o uskladitvi vojaških patrulj ob kitajsko-indijski meji v Kašmirju. Na mejnem himalajskem območju, ki si ga lastita obe državi, sta se junija 2020 spopadli indijska in kitajska vojska, v bitki pa je umrlo dvajset indijskih in štirje kitajski vojaki. Do leta 2022 so nato potekali pretepi med patruljami, obe vojski pa sta se izogibali eskalaciji s strelnim orožjem. Od takrat sta vojski na mejo napotili več deset tisoč vojakov. Za mejni pokrajini Aksai Chin, ki je pod kitajskim nadzorom, in Arunachal Pradesh, ki jo nadzoruje Indija, sta bili državi v vojni dvakrat: leta 1962 in 1967.

Višje državno kazensko sodišče v perujski prestolnici Lima je nekdanjega predsednika države Alejandra Toleda obsodilo na dvajset let in šest mesecev zapora zaradi sprejemanja podkupnin od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht, zdaj znanega kot Novonor. Glede na obtožnico je Toledo, ki je bil predsednik med letoma 2001 in 2006, od podjetja prejel dobrih 32 milijonov evrov za ureditev pogodbe za gradnjo ceste, ki zdaj povezuje perujsko južno obalo z zahodno Brazilijo. Podkupovanje politikov v več latinskoameriških državah je podjetje priznalo leta 2016. Zaradi zadeve Odebrecht potekajo preiskave še proti dvema nekdanjima perujskima predsednikoma – Pedru Pablu Kuczynskem in Ollanti Humali, ki sta predsedovala med gradnjo ceste. Na sojenje v priporu čaka tudi nekdanji predsednik Pedro Castillo, ki pa ga obtožbe bremenijo upora zaradi poskusa razpustitve parlamenta leta 2022.

Vietnamski parlament je za novega predsednika države imenoval generala Lương Cườnga. Na tem mestu bo zamenjal Tô Lâma, nekdanjega direktorja policije, ki ga je parlament za predsednika imenoval maja letos, nato pa je prevzel še vplivnejši položaj generalnega sekretarja Komunistične stranke, potem ko je umrl prejšnji generalni sekretar Nguyễn Phú Trọng. Predsednik ima v Vietnamu predstavniško funkcijo.

Parlamentarne stranke so umaknile podporo referendumu o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško. Prvi so preklic posvetovalnega referenduma predlagali v Slovenski demokratski stranki. Njihov poslanec Zvonko Černač je dejal, da bi odločanje v trenutnih razmerah povzročilo škodo državi, saj je verodostojnost projekta v očeh javnosti močno omajana, referendumsko vprašanje pa se je zmanipuliralo. Ob tem koalicija, ki po njegovem nosi največjo odgovornost za nastalo situacijo, ni enotna. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer iz Gibanja Svoboda je sporočil, da je programski odbor stranke podprl umik referenduma, odgovornost pa je pripisal Slovenski demokratski stranki, ki je januarja vložila referendumsko pobudo. Obtožuje jih zavajanja ljudi. Napovedal je pripravo izhodišč za zakon o JEK2 v novembru, ki bi vsebovale varovalke. Socialdemokrati menijo, da je referendumsko vprašanje preveč sugestivno, v Novi Sloveniji pa, da je manjkala strokovna razprava, zato je z referendumom bolje počakati. Referendumu so že prej nasprotovali v Levici.

Ljubljanski mestni svetniki so potrdili spremembe občinskega proračuna za letošnje in prihodnje leto. S tem so v proračun vključili nove projekte, to so nadgradnja tehničnih stavbnih sistemov, na primer prezračevanja v osnovnih šolah, Center Janeza Levca, nakup električnih avtobusov, rekonstrukcija več cest, prenova Bloudkovega parka v Tivoliju, gradnja športnega parka Savsko naselje in zavarovanje objektov pod zahodnim pobočjem ljubljanskega gradu. Proračun za letošnje leto predvideva okrog 491 milijonov evrov odhodkov in 488 milijonov evrov dohodkov, za naslednje leto pa nekaj več kot 550 milijonov evrov odhodkov in približno enak znesek odhodkov. Za občinsko glasilo Ljubljana proračun predvideva 823 tisoč evrov. Zaradi financiranja promocijskega glasila občine, gradnje kanala C0 in podražitve projektov je proračun na seji občinskega sveta kritiziral svetnik in borec za pravice nerojenih otrok Aleš Primc. Župan Zoran Janković mu je odgovoril:

Izjava

Medtem je občinski svetnik Gašper Kromar prestopil z liste Šport za zdravje na svetniško Listo Zorana Jankovića. Dejal je, da je prepoznal, da je Lista Zorana Jankovića naredila veliko za razvoj športne infrastrukture v Ljubljani, in da ta razvoj ne bi bil mogoč brez posluha župana. Koalicija župana Jankovića, ki jo poleg njegove liste tvorijo še svetniki iz vrst Gibanja Svoboda, tako šteje 27 svetnikov.