Po preštetih 95 odstotkih glasov je na hrvaških predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča Hrvaška demokratska skupnost pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića. HDZ s partnerji bo v 151-članskem saboru imela 61 poslancev, to je 19 poslancev več kot koalicija opozicijskih socialdemokratov, za katero je neuradno, a glasno kampanjo vodil predsednik države Zoran Milanović. Pred volitvami je naznanil svojo kandidaturo na kandidatni listi SDP, vendar mu je ustavno sodišče izreklo opozorilo, da kot predsednik države ne more kandidirati za poslanca v saboru. Čeprav so socialdemokrati občutno povečali število svojih mandatov, to ni dovolj za zmago nad HDZ-jem. Z vključitvijo v kampanjo je predsednik države sicer uspel povečati volilno udeležbo, ki je bila pri dobrih 62 odstotkih najvišja od leta 2015. Možemo! oziroma Zmoremo!, zeleno-leva opcija, je z desetimi poslanci podvojila svoj izkupiček s prejšnjih volitev. Tretje mesto je zasedlo Domovinsko gibanje, ki bo imelo 14 poslancev. HDZ se je znova rešila, za parlamentarno večino 76 poslancev pa bo, kot kaže, morala sodelovati z vsaj eno desno stranko. Poleg Domovinskega gibanja je to lahko stranka Most, ki je dobila 11 mandatov.

Ruske sile so začele z umikom iz Gorskega Karabaha, ki ga je lanskega septembra zavzela azerbajdžanska vojska. Po mirovnem sporazumu s konca leta 2020, ko je Azerbajdžan proti Armeniji zmagal v 6-tedenski vojni, je okrog 2000 ruskih vojakov bilo zadolženih za varovanje Lačinskega koridorja. Šlo je za edino kopensko povezavo med Armenijo in Gorskim Karabahom, kjer so večinoma živeli Armenci. Ruski vojaki so imeli mandat do konca leta 2025, a je Rusija svojo pozornost pred dvema letoma preusmerila na ukrajinske fronte. Azerbajdžan je tako brez težav prevzel popoln nadzor nad enklavo in razpustil armenskopodprto Republiko Arcah. Prek 100 tisoč Armencev je z območja zbežalo. Ruske sile kljub svojemu mandatu niso posredovale, ko so Azerbajdžanci začeli blokirati Lačinski koridor, prav tako pa so križem rok bile ob zadnji azerbajdžanski ofenzivi. Posredovanje je po zahtevi Armenije Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti, v kateri je vodilna Rusija, zavrnila že v 6-tedenski vojni. Armenska vlada Nikola Pašinjana je do zavezništva z Rusijo tako vse bolj skeptična in se spogleduje z zahodno interesno orbito. Armenska vlada je zdaj ruski mejni straži ukazala tudi, naj se do avgusta umakne z erevanskega letališča.

Ameriški Google je odpustil 28 delavcev, ki so bili udeleženi v protestu proti Projektu Nimbus. V okviru projekta, ki sta ga Google in Amazon začela z izraelsko vlado leta 2021, korporaciji izraelskim vladnim agencijam nudita storitve v oblaku. Protestniki pravijo, da na Google niso prišli, da bi delali s tehnologijo, ki ubija. V torek so Googlovi uslužbenci v newyorških in kalifornijskih pisarnah podjetja osem ur protestirali. Policija je aretirala devet ljudi, ki jih je Google nato suspendiral. Marca letos je Google odpustil tudi delavca, ki je javno protestiral proti Projektu Nimbus na konferenci o izraelski tehnologiji. 

Burkinafaško zunanje ministrstvo je izgnalo tri francoske diplomate z očitki o subverzivni dejavnosti. Gre za naslednji korak v odpravljanju diplomatskih vezi z nekdanjo kolonialno gospodarico. Vojaška hunta Ibrahima Traoréja, ki je oblast s pučem prevzela septembra 2022, je francoske uslužbence v državi doslej obtoževala predvsem vohunjenja. Odstopila je tudi od vojaškega sporazuma in francoske vojake pregnala iz države. Francija je svojega veleposlanika iz Burkina Fasa že umaknila.

Predstavnice več kot 20 nevladnih organizacij in sindikatov so vlado pozvale k vzpostavitvi sistemskih varnih poti do zatočišča za Palestince iz Gaze, ki imajo sorodnike v Sloveniji. Uvedba sistema dopolnilnih poti bi veljala do konca genocida, ki ga v Gazi izvaja izraelska vojska. Več o vzpostavitvi sistemskih varnih poti pove Urša Regvar s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Izjava

Državni zbor je potrdil predloge za razpis treh koalicijskih posvetovalnih referendumov, vendar zanje ni določil datumov izvedbe. Volivci bodo odgovarjali na štiri vprašanja. Najprej, ali so za to, da se uredi pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O ureditvi proizvodnje in uporabe konoplje bodo odgovarjali na dve vprašanji: eno o pridelavi in predelavi za medicinske namene, drugo o pridelavi in posedovanju za osebne namene. Predlog je podprlo 42 poslancev Gibanja Svoboda in Levice, vzdržali so se pri Socialnih demokratih. Pri SD-ju so se vzdržali tudi glasovanja o uvedbi preferenčnega glasu, za kar bo koalicija Roberta Goloba v parlamentu potrebovala dvotretjinsko večino.

V zdravniškem sindikatu Fides bodo vložili pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o zdravniškem delu, potem ko bo ta uveljavljena. Novela, ki so jo po nujnem postopku sprejeli na včerajšnji seji, širi nabor storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Določa, da mora biti zdravnik v času stavke stalno prisoten na delovnem mestu, tako da ni ogroženo zdravje in premoženje ljudi ter da ne nastajajo nepopravljive posledice. Pri Fidesu so prepričani, da novela ukinja pravico do stavke in da se zakonskih sprememb, s katerimi se posega v ustavne pravice, ne sme sprejeti po nujnem, ampak zgolj po rednem zakonodajnem postopku. Izpostavljajo še, da bo novela onemogočila prihodnje zdravniške stavke.

Agencija za varstvo konkurence je izvedla nenapovedane preiskave štirih podjetij, ki jih sumi dogovarjanja o cenah in medsebojnega usklajevanja pri oddaji ponudb za javna naročila. Agencija je preiskave poslovnih prostorov podjetij Unistar, Lancom, Acord-92 in Gambit Trade izvedla na podlagi odredbe ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi suma o sklenitvi omejevalnega sporazuma, ki izkrivlja ali omejuje konkurenco na trgu. Na agenciji sumijo, da so se podjetja dogovarjala o prodajni ceni osebnih računalnikov, o prikrojenih ponudbah v postopkih javnih naročil, zlasti v primeru nakupa 13 tisoč osebnih računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo. Za prenosnike je ministrstvo odštelo šest milijonov evrov. Javni štipendijski sklad je javni poziv za razdelitev deset tisoč računalnikov objavil minuli petek, čeprav bi mehanizem za razdeljevanje moral delovati od začetka leta.

Vir fotografije: Игорь Руденко, rusko obrambno ministrstvo, creative commons