Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je v Evropskem parlamentu oznanil, da Evropska komisija predlaga Evropskemu svetu podelitev statusa kandidatke za vstop v Unijo Bosni in Hercegovini. Pri tem je poudaril, da mora Bosna in Hercegovina izpolniti več pogojev za vstop, predvsem na področju sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja. O odločitvi, ali se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za vstop v Unijo, bo končno besedo imel Evropski svet, v katerem sedijo predstavniki držav članic. 

V Bosni tudi bošnjaške opozicijske stranke od državne volilne komisije zahtevajo ponovno štetje glasovnic zaradi nenavadno visokega števila neveljavnih glasovnic. Volilna komisija je že sprejela odločitev o ponovnem štetju v Republiki Srbski, a še preden bi objavila dokončne rezultate po prvem štetju. Bošnjaške stranke zato zahtevajo, naj se najprej objavi uradne rezultate, nato pa še enkrat prešteje glasovnice za volitve na vseh najvišjih ravneh.

Sodišče mjanmarske vojaške hunte je japonski novinarki Toru Kubota prisodilo deset let zapora, odstavljeni voditeljici Aung San Su Či pa podaljšalo zaporno kazen za dodatnih šest let. Japonska novinarka, ki je bila julija aretirana med pokrivanjem protestov proti vojaški oblasti, je bila obsojena zaradi širjenja lažnih informacij in spodbujanja izgredov. Nekdanjo voditeljico Mjanmara, ki je od vojaškega udara februarja lani v samici, pa so obsodili še korupcije. Skupno bo 77-letnica morala odsedeti 26 let še zaradi kršitve ukrepov za zajezitev širjenja covida, spodbujanja izgredov in kršenja telekomunikacijskih zakonov. 

Odstopil je čadski premier Ailbert Pahimi Padacke, potem ko je prehodni vojaški svet volitve zamaknil za dodatni dve leti. Vojaški svet je v Čadu prišel na oblast po umoru dotedanjega predsednika Idrissa Debya, ki je bil na oblasti več kot 30 let. Oblast v državi je po smrti svojega očeta prevzel sin bivšega predsednika Mahmat Idriss Deby. Osnovni namen prehodnega vojaškega sveta je bil, da ostane na oblasti 18 mesecev. Vendar je pred tremi dnevi Mahmat Deby formalno razpustil vojaški svet in sam postal začasni predsednik Čada. Volitve naj bi organiziral komaj leta 2024. 

Ameriško zvezno sodišče je proizvajalcu avtomobilskih delov za podjetji Kia in Hyundai prepovedalo nezakonito zaposlovanje otroške delovne sile. Sodišče je proizvajalcu naložilo prepoved izvoza izdelkov, ki so bili narejeni v roku 30 dni pred zaznanimi kršitvami zakonodaje o zaposlovanju. Zvezno ministrstvo za delo je podjetju SL-Alabama naložilo tudi kazen v višini približno 30 tisoč evrov.  V tovarni podjetja so zaposlovali mladoletnike, stare med 13 in 15 let, delavski boji pa so v Združenih državah Amerike skozi zgodovino dosegli prepoved zaposlovanja oseb, mlajših od 14 let, in posebno omejitev ur dela, ki ga lahko opravljajo osebe, mlajše od 16 let.

Francosko ministrstvo za energetiko je stavkajočim delavcem v naftnih rafinerijah ukazalo vrnitev na delovna mesta. Francoska država ima namreč pravno moč delavce poslati na delovna mesta v kriznih situacijah. Del stavkajočih delavcev v naftnih rafinerijah v Normandiji je kljub temu izglasoval nadaljevanje stavke, ki traja že 15 dni, medtem ko je del delavcev dosegel dogovor z upravo podjetij. Zaposleni v zasebnih podjetjih ExxonMobil in Total zahtevajo 10-odstotni dvig plač zaradi inflacije, ki življenjske stroške pošilja v nebo. Borbeni francoski delavci se pod okriljem sindikata CGT temu niso podredili in svojo stavko nadaljujejo, pri tem pa pozivajo zaposlene v drugih sektorjih, naj jih podprejo in se jim v boju pridružijo. Del osebja v eni od francoskih nukleark naj bi že ponovno razglasil stavko zaradi višine plač in preloženega vzdrževanja elektrarne. Stavka je skrčila predelavo nafte za okoli 60 odstotkov, mnoge bencinske črpalke pa se spopadajo s težavami pri dobavi naftnih derivatov, kar občutijo tudi njihovi kupci. Francoska država se je zaradi pomanjkanja, ki ga je povzročila stavka, zatekla k državnim rezervam in povečala uvoz naftnih derivatov iz drugih držav, predvsem iz Belgije.

Hrvaško županijsko sodišče je nekdanjega premiera Iva Sanaderja oprostilo v primeru Hypo. Obtožnica mu je očitala zlorabo položaja in vojno dobičkarstvo, ko je med letoma 1994 in 1995 med vojno na Hrvaškem kot pomočnik ministra za zunanje zadeve prejel provizijo v višini skoraj pol milijona evrov od avstrijske banke Hypo. Banka je s hrvaško vlado takrat sklepala posel o posojilu za gradnjo diplomatskih predstavništev. V istem primeru je sicer leta 2018 Sanader že bil obsojen na dve leti in pol zapora, vendar je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi in primer vrnilo v ponovno sojenje. Sodnica Saša Lui je sedaj oprostilno sodbo obrazložila z argumenti, da Sanader s prejetim zneskom ni ogrožal Republike Hrvaške in da je povzročil le moralno škodo. Tožilka Marija Vučko je napovedala vložitev pritožbe na odločitev sodišča, saj se tožilstvo ne strinja, da v primeru ni zaznanih elementov kaznivega dejanja vojnega dobičkarstva. Sodba še ni pravnomočna. Sanaderju se je sicer sodilo v šestih primerih, od leta 2019 pa prestaja zaporno kazen, potem ko je bil spoznan za krivega korupcijskih dejanj v primeru Planinska. Ko bodo vsi sodni postopki zaključeni, naj bi 69-letnemu Sanaderju prisodili enotno zaporno kazen. 

Z mesta direktorja Javne agencije za knjigo je odstopil Dimitrij Rupel. Ob tem je objavil večstransko javno pismo, naslovljeno na ministrico za kulturo Asto Vrečko. Ministrica je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo kritizirala izbiro direktorjev Ministrstva za kulturo pod prejšnjo vlado, med katere spada tudi Rupel. V odprtem pismu Rupel očitke zavrača in piše o zaostrenem kulturnem boju z elementi revolucionarske miselnosti ter jugoslovanske nostalgije v zadnjih dveh letih. 

Piranski občinski svet je zavrnil načrt javnega podjetja Okolje Piran za ureditev Jernejevega kanala. Načrt je predvideval dodatno zadolževanje Okolja Piran, da bi lahko komunalno podjetje sklenilo poltretji milijon evrov vreden projekt urejanja kanalov in gradnje mostovža s privezi v Sečoveljskih solinah. S to odločitvijo so svetniki blokirali projekt Gašparja Gašparja Mišiča, ki vodi Okolje Piran, na prihodnjih volitvah pa naj bi se v Piranu potegoval za županski stolček.

OFF je pripravil vajenec Peter, mentoriral je Martin.

Vir fotografije: Roberta F.,wikimedia commons