Ruski vožd Vladimir Putin je sprejel odlok, ki ruski vladi omogoča zaseg in prisilno prodajo premoženja evropskih energetskih podjetij v Rusiji ruskim energetskim podjetjem. Za ta namen bo Rusija ustanovila nova energetska podjetja, ki jim bo vlada podelila mandat za nakup lastniških deležev na Južnoruskem naftnem polju, ki sta si jih v šestdesetih odstotkih lastita avstrijski OMV in nemški Wintershall. Podjetjema je Putin sicer zagotovil nadomestilo. Pravno podlago za zaseg tuje lastnine, če lastniki izvirajo iz držav, ki jih Rusija označuje za sovražne, so v Rusiji pripravili poleti. 

Ruski oligarh Oleg Deripaska in avstrijska Raiffeisen Bank sta se pogodila o prenosu Deripaskovega deleža pri gradbenem koncernu Strabag. Približno trideset odstotkov premoženja Strabaga, ki si ga lasti Deripaska, je zaradi evropskih sankcij proti Rusiji zamrznjenih. Raiffeisen banka bo tako preko ruske hčerinske družbe v gotovini izplačala Deripaskov delež v vrednosti okoli milijarde in pol evrov, hčerinska družba pa bo lastniški delež na krovno Raiffeisen banko prenesla s pomočjo dividend. S tem se bo Deripaska lahko izognil evropskim sankcijam. Svet Evropske unije je medtem sprejel dvanajsti paket sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Po novem bo v Uniji prepovedano trgovanje in uvažanje diamantov ruskega porekla in izvoz sankcioniranih dobrin v tretje države preko Rusije. V izjavi Sveta Evropske unije še zagotavljajo, da bodo strožje nadzirali cenovno kapico na nafto, da ne bi Rusija z dvigom svetovnih cen nafte ponovno izigrala sankcij. Poleg tega se je uvajanju omejitev uvoza železa in jekla iz Rusije pridružila Švica. 

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta se dogovorila o vsebini novega pakta o migracijah in azilu. Pakt med drugim vpeljuje pospešene azilne postopke, standardiziran postopek zbiranja osebnih podatkov prosilcev in sistem tako imenovane obvezne solidarnosti – med državami, ne z migranti, seveda. V solidarnosti z bolj obremenjenimi državami bi druge države od njih sprejele prosilce za azil, če tega ne bi želele, pa bi lahko namenile denar za represijo na evropskih mejah. Dogovor vključuje tudi določbo o izrednih razmerah, ki bi državam omogočila omejitev dostopa do azilnih postopkov. Ta določba bi dovolila poostritev nadzora na meji in časovno nedefiniran pripor migrantov brez podaje konkretnih razlogov. Države bodo po novem lahko prosto presojale o tem, beguncem iz katerih držav sploh ne bodo dovolile zaprositi za azil. Pakt si v Svetu Evropske unije in Evropskem parlamentu prizadevajo urno sprejeti pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto, čeprav jim to v treh letih, odkar je Evropska komisija dogovor predlagala, ni uspelo.

Francoski parlament je v drugem poskusu z veliko večino sprejel novo protimigrantsko zakonodajo, ki zaostruje življenjske pogoje priseljencev. Med drugim otežuje pridobitev dovoljenja za prebivanje in omejuje dostop priseljencev do socialne varnosti. Do socialnih programov bodo lahko dostopali le tisti, ki v Franciji živijo vsaj pet let. Zakon dodatno omejuje pridobitev državljanstva otrok, rojenim staršem brez francoskega državljanstva. Tujim državljanom bodo oblasti lahko odvzele francosko državljanstvo v primeru storitve hušjega kaznivega dejanja. Sprejete določbe so del bistveno poostrene različice zakona o priseljevanju, ki ga je predsednik Emmanuel Macron parlamentu predlagal novembra, vendar so ga poslanci brez razprave zavrnili. Vlada je zato predlagala bistveno bolj restriktivno različico zakona in tako pridobila glasove konservativnih Republikancev in poslancev ksenofobne stranke Nacionalni zbor. Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora je sprejetje zakona razglasila za ideološko zmago, medtem ko je zaradi novih določb minister za zdravje Aurélien Rousseau iz Socialistične stranke že ponudil svoj odstop. Proti zakonu je poleg leve opozicije glasovalo 20 poslancev iz Macronove renesančne stranke.

Grški parlament je sprejel zakon, ki olajšuje pridobitev začasnega prebivališča za migrantske delavce. Odslej bodo lahko priseljenci za dovoljenje za bivanje zaprosili po treh letih namesto sedmih, če bodo uspeli dokazati, da so zaposleni v Grčiji. Glavni razlog za sprejetje izhaja iz pomanjkanja delovne sile na kmetijskem področju. Konservativna vlada Kiriakosa Micotakisa navaja, da bo ukrep povečal državne prihodke, saj bodo lahko delavce, ki trenutno delajo na črno, tudi obdavčili. Zakon so podprle vse stranke z izjemo treh skrajno desnih in desnega krila vladajoče Nove demokracije. Kljub temu je novi zakon še vedno dokaj restriktiven, saj ne omogoča pridobitve stalnega prebivališča ali državljanstva ter ne uzakonja politike združitve družin. Pravico migrantov do azilnih postopkov grške oblasti na morju in otokih vztrajno kršijo. 

Malezijska vlada je uveljavila embargo pomorske trgovine z Izraelom. Po novem bo vsem plovilom, ki so v lasti Izraelcev ali so v Izrael namenjena, prepovedan postanek v malezijskih pristaniščih. Od leta 2005 so to lahko počela, četudi Malezija Izraela uradno ne priznava. Protesti proti genocidu v Gazi so v večinsko muslimanski Maleziji spodbudili vlado Anvarja Ibrahima, da dovoljenja razveljavi. Ibrahim je hkrati pojasnil, da zaradi embarga ne pričakuje bistvenega upada trgovinske dejavnosti. Skozi Malajsko ožino poteka večina morskih trgovskih poti med vzhodno Azijo in Bližnjim vzhodom ter Evropo. 

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo o postopnem koncu mirovne misije v Demokratični republiki Kongo – eno leto, preden so načrtovali konec misije. K temu so jih več časa pozivale kongovske oblasti, ki ocenjujejo, da Združenim narodom ni uspelo obvarovati civilistov. Septembra je predsednik države Félix Tshisekedi k umiku modrih čelad pozval tudi na generalni skupščini Združenih narodov. Iz Konga se bodo mirovniki začeli umikati že ta mesec, do konca aprila 2024 pa naj bi dokončali tudi umik mirovnih sil iz pokrajine Južni Kivu. Od maja 2024 bo misija Monusco prisotna le še v pokrajinah Severni Kivu in Ituri. Gre za vzhod države, ki meji na Ruando. Da bi državi pomagali v boju proti oboroženim skupinam, kot je tutsijska M23, je mirovna misija tam potekala dve desetletji. Toda neuspešno, že lani so državljani proti misiji protestirali in zažgali več objektov modrih čelad. Te so se na proteste odzvale s silo in tako same začele proces lastnega umika iz države. Julija 2024 se bo število pripadnikov misije znižalo s sedanjih 13 800 na manj kot 2500. V Demokratični republiki Kongo na krilih začetka umika neokolonizatorskih oboroženih sil sicer danes potekajo predsedniške in parlamentarne volitve. 

Nacionalni preiskovalni urad je na Evropsko javno tožilstvo podal kazensko ovadbo šestih osumljenih oseb zaradi nabave hitrih testov za covid-19. Osumljeni naj bi zlorabili svoj položaj pri izvedbi javnega naročila in izvajanju pogodbe za dobavo testov, zaradi katere je bil proračun oškodovan za približno milijon evrov. Rabote vlade Janeza Janše odkriva tudi Komisija za preprečevanje korupcije, znana kot KPK. Zaključila je prekrškovne postopke proti Boštjanu Koritniku, Marku Borisu Andrijaniču in Jožetu Podgoršku. Pri nekdanjem ministru za javno upravo Koritniku in ministru za kmetijstvo Podgoršku je ugotovila nasprotja interesov pri izplačilih nadomestil za neizkoriščeni del dopusta, saj se nista izločila iz postopka. Koritniku je KPK izrekla globo v višini 400 evrov, Podgoršku pa opomin. Postopek proti tretjemu, nekdanjemu ministru za digitalno preobrazbo Andrijaniču, je KPK opustila. 

Državni svet je z dvajsetimi glasovi proti osmim izglasoval odložilni veto na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Zakon, ki ga je Državni zbor sprejel v četrtek, po zagotovilih vlade ureja uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka. Med številnimi rešitvami zakona, ki so ga spisali po začetku ministrovanja Valentine Prevolnik Rupel, je omejitev najvišjega bolniškega nadomestila. Poleg tega bodo morali delodajalci bolniško nadomestilo zaposlenim plačevati prvih 30 dni, ne le 20, kakor doslej. To je seveda razburilo najranljivejše, oprostite, najobčutljivejše med nami, delodajalce. Vodja interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu Jože Smole je tako potarnal, citiramo: »Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav.« Konec citata. Hvala prostotržnemu bogu gospodarstva, da se delavci s takšnimi problemi ne srečujejo. Poslanci Državnega zbora, v katerem ima koalicija Gibanja Svoboda, Levice in Socialnih demokratov udobno večino, bodo morali o zakonu glasovati znova, verjetno v petek, ko je predvidena izredna seja.

Časopis Večer se seli. Z novim letom bo imel prostore v Galeriji Gosposka, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Prostore Večera sta nekdanja lastnika Saša Todorovič in Uroš Hakl prodala. Podrobnosti novopodpisane najemniške pogodbe še niso znane, direktor Večera Miha Klančar pa razkriva, da je vključena tudi možnost odkupa najetih prostorov, do česar v kolektivu Večera ostajajo skeptični. 

OFF sta pripravila vajenec Rok in Virant.