SarinOFF

SarinOFF

Aktualno-politična novica
6. 8. 2018 - 15:00
 / OFF

Južni Sudan med globalizacijo in etničnim konfliktom.
 / 28. 5. 2014

Riek Machar, prvi podpredsednik neodvisnega Južnega Sudana, se vrača na to funkcijo, potem ko je z aktualnim predsednikom Salvo Kiirjem podpisal dogovor o delitvi oblasti. Po določilih dogovora, ki sledi nedavno podpisanemu mirovnemu sporazumu, bo Machar eden od petih podpredsednikov najmlajše članice Združenih narodov. Glavna akterja pet let trajajoče državljanske vojne, ki se je začela komaj dve leti po razglasitvi neodvisnosti od Sudana, sta v preteklosti že večkrat podpisala podobne dogovore, ki pa so se kaj kmalu po podpisu izjalovili.

Nič bližje koncu pa se ne zdi sirska državljanska vojna. Na Azizu Asberju, vodji Sirskega znanstvenega in raziskovalnega centra v Masjafu, je bil izveden atentat. Odgovornost za napad je prevzela skupina Brigade Abu Amara, skupina, ki je sicer povezana z uporniki Tahrir al-Šam, katerih del so tudi nekdanji borci Fronte Al-Nusra, znani kot sirske veje Al-Kaide. V znanstvenem centru v Masjafu, ki ga je vodil ubiti Asber, naj bi po informacijah zahodnih obveščevalnih služb potekal tudi program razvoja kemičnega orožja, vključno s smrtonostnim plinom sarin. Sirske oblasti sicer zanikajo, da bi kemično orožje sploh še imele v svojih skladiščih, saj pravijo, da so ga predali v uničenje v skladu z dogovorom iz leta 2013.

Med vojno v Siriji je bilo kemično orožje že večkrat uporabljeno. Zadnji odmevnejši napad se je zgodil sedmega aprila letos v Doumi, kjer naj bi bil uporabljen plin klorin. Uporniki, ki so pred tem nadzorovali mesto, so že dan po napadu Doumo prepustili sirski vojski. Teden dni po napadu je sledila tudi operacija francoskega, britanskega in ameriškega letalstva, v kateri so z bombardiranjem štirih tarč uničili sirsko infrastrukturo za uporabo kemičnega orožja, med drugim tudi znanstveni center v Damasku. Organizacija za prepoved kemičnega orožja je v preteklosti že našla sledi sarina po napadu na mesto Khan Šeikhun aprila lani. Takrat je sirski predsednik dogodek označil za fabrikacijo, rusko vojaštvo pa je odgovorilo, da je bilo zadeto uporniško skladišče. Znanstveni center v Masjafu je bil pred mesecem dni in septembra lani že raketiran s strani izraelskih lovcev. Izraelska vojska je sicer z napadi na sirsko vojsko začela lani, njihove tarče pa so tudi postojanke iranskih vojakov in libanonskega gibanja Hezbolah.

Saudova Arabija je kanadskemu veleposlaniku v Rijadu Dennisu Horaku sporočila, da mora v 24-ih urah zapustiti državo. Razlog za izgon je odziv kanadskega zunanjega ministrstva na zaprtje dveh aktivistk za pravice žensk, Nasime al-Sadah in Samare Badawi. Slednja je sestra Raifa Badawija, ki je bil leta 2014 obsojen na deset let zapora in tisoč udarcev z bičem zaradi obtožb o žalitvi islama. Raif, čigar žena in otroci so kanadski državljani, je bil aretiran že leta 2012, oblast pa ga je prijela, ker je vzpostavil spletno stran Osvobodite saudijske liberalce. Oblasti proti saudijskim feministkam vodijo okrepljen pritisk od letošnjega maja, ko je bilo aretiranih vsaj deset aktivistk, razlog pa so bile spletne kampanje za pravice žensk, ko je vladni dvor napovedal umik prepovedi za ženske voznice avtomobilov.

Razlog za saudijsko reakcijo je bil nič drugega kot tvit kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland, ki je pozvala k osvoboditvi zaprtih članov družine Badawi. Kraljevi dvor Saudove Arabije se ni ustavil zgolj pri izgonu veleposlanika, temveč je odpoklical še veleposlanika v Kanadi in stdo nadaljnjega suspendiral vse trgovinske dogovore. Vrednost trgovine med državama je lansko leto znašala okoli 3,5 milijarde evrov.

Albanski predsednik Edi Rama je javnosti sporočil, da bo v Albaniji NATO začel z gradnjo svoje prve letalske baze na Zahodnem Balkanu. Predsednik je sporočilo posredoval preko svojega Facebook računa, po njegovih zapisih pa naj bi za ta namen iz proračuna Severnoatlantskega zavezništva prispevali 50 milijonov evrov za prvo fazo projekta. Letalsko bazo v Kucovi naj bi uporabljala tako Natova kot albanska vojska, Rama pa je še dodal, da potekajo pogovori z Združenimi državami Amerike o modernizaciji albanske letalske flote.

O nejasnosti glede morebitnih investicij v letališče Maribor
 / 27. 7. 2018

Aerodrom Maribor bo čez enajst dni ostal še brez edine obstoječe redne letalske linije Maribor-Munchen. Zdi se, da skupina SHS Aviation, ki jo obvladujejo kitajski investitorji in upravlja z mariborskim letališčem, kljub vsemu vztraja pri načrtih posodobitve in širitve aerodroma, ne glede na vsakoletne izgube. Sedanjo 15-letno najemno pogodbo z državo, ki si lasti infrastrukturo, bojda želijo investitorji spremeniti v pol stoletja trajajočo koncesijo. 

Munchenskemu letališču se s skrbmi o padajočem prometu ni treba ukvarjati. Lani je drugo najprometnejše nemško letališče prepeljalo slabih 45 milijonov potnikov, dodaten promet pa se jim, sodeč po poročanju časnika Der Spiegel, obeta z deportacijami. Nemški tednik v zadnji številki razkriva načrte deželne bavarske vlade, ki namerava odkupiti hangar, ki bo služil kot zapor, kjer bodo zadržani tisti, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil in čakajo na deportacijo.

Z direktorico Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo o slovenskem azilnem sistemu
 / 17. 6. 2017

Zaposleni v trzinskem podjetju Salesianer Miettex Periteks so za petek napovedali opozorilno stavko, v kolikor vodstvo podjetja ne ugodi njihovim zahtevam. Dejavnost podjetja je večinoma negovanje in izposoja tekstila, prav tako pa so glavni izvajalec pranja perila za ljubljanski klinični center. Delavci v podjetju zahtevajo višji regres in božičnico, višje jubilejne nagrade, dodatni dan dopusta zaradi težjih pogojev dela, bonitete za mlade starše, sklenitev dogovora o pogojih za delo sindikata, ureditev mehanskih pomagal pri dvigovanju težkih bremen in dodatne odmore, ko temperatura na delovnem mestu preseže 28 stopinj, ne glede na letni čas. Sindikat na nemogoče delovne razmere opozarja zdaj že leto dni, prav tako pa niso uspeli skleniti podjetniške kolektivne pogodbe.

Stavkovni odbor je bil oblikovan, ko so bile z vodstvom usklajene točke pogodbe, vendar je direktor podjetja Rajko Grzin zavrnil podpis. Po besedah predsednice stavkovnega odbora in sindikata v podjetju Anke Horvat ima vodstvo čas za podpis pogodbe do četrtka, v kolikor pogodba ne bo podpisana, pa bo sledila stavka. Udeležbo v stavkovnih aktivnostih so zaenkrat navpovedali zgolj zaposleni v trzinškem obratu, delavci iz Rogaške Slatine pa bodo to sporočili naknadno. Podjetje Peritex je v lasti avstrijskega podjetja Salesianer Miettex od avgusta leta 2005, podjetje pa deluje v 11 državah in ima 2350 zaposlenih. V njegovi slovenski podružnici dela okoli 200 delavcev, v poslovnem letu 2017-2018 pa so ustvarili 12,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček v podjetju pa je znašal 1,55 milijona evrov.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.